Fajonova: Slovenija ne pristaja na spreminjanje meja ne z orožjem ne s silo

"Slovenija ne pristaja na spreminjanje mednarodno priznanih meja ne z orožjem ne s silo," se je o grožnjah Donalda Trumpa z vojaškim zavzetjem Panamskega prekopa in Grenlandije dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Opozorila je, da izjave novoizvoljenega predsednika ZDA nakazujejo njegovo precej agresivno zunanjepolitično držo ter da so povzročile veliko skrbi, glavobolov in zaskrbljenosti v času, ko po svetu opazujemo nespoštovanje vladavine prava, mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN.

Ocenila je tudi, da prvi odzivi na izjave Trumpa tako z Danske kot njenega avtonomnega ozemlja Grenlandije nakazujejo, da slednja želi ustvariti svojo pot. Ob tem je spomnila, da ne gre za prvo težnjo ZDA po Grenlandiji zaradi njenih naravnih virov, a hkrati opozorila, da gre za ozemlje EU in zveze Nato. "Če bi prišlo do nekih nasilnih teženj po priključevanju, bi to bilo izjemno zaskrbljujoče," je dodala.

Opozorila je še, da svet postaja strašno nepredvidljiv in da so pred majhnimi državami veliki izzivi. Z vidika Slovenije bo tako po njenih besedah ključno, da krepi institucije, ki jim pripada, zagovarja mednarodno pravo, Ustanovno listino ZN in učinkovitost multilateralizma.

'Odnosi med Dansko in ZDA so dobri'

Fajonova seveda ni edina, ki se je odzvala na nedavne pripombe Trumpa. "Grenlandija je del Danske. Spoštovati moramo ozemeljsko celovitost in suverenost Grenlandije," je podobno kot slovenska ministrica dejala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in ob tem dodala, da je o izjavah Trumpa govorila tudi z dansko premierko Mette Frederiksen.

Ta ji je v pogovoru zagotovila, da so odnosi med Dansko in ZDA dobri. "Dejala je tudi, da je dobro, da se novoizvoljeni predsednik zanima za Arktiko, ki je zelo pomembna regija, tako za varnost kot tudi za podnebne spremembe," je še povedala Kallasova.

Danska premierka je sicer za četrtek zvečer sklicala sestanek vodij danskih strank. "Srečanje z voditelji strank nam daje priložnost, da jih seznanimo z ukrepi, ki jih je vlada sprejela v zadnjih dneh," je na novinarski konferenci povedal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen. Urad danske premierke pa je za AFP potrdil, da bo srečanje potekalo ob 19.30 po srednjeevropskem času.

Čeprav se Trump na torkovi novinarski konferenci v Mar-a-Lagu ni bil pripravljen odreči možnosti vojaškega zavzetja Grenlandije, je danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen v sredo dejal, da Danska ni v zunanjepolitični krizi. Ob tem je spomnil na strateški interes Washingtona do Arktike in dodal, da Danska ostaja odprta za dialog z ZDA o zaščiti ameriških interesov v regiji.

Rusija pozorno spremlja 'dramatičen razvoj razmer'

Dogajanje okoli Grenlandije pa medtem pozorno spremljajo tudi v Rusiji. "Zelo pozorno spremljamo ta precej dramatičen razvoj razmer, ki je, hvala bogu, zaenkrat le na ravni izjav. V našem interesu je ohraniti mir in stabilnost na tem območju in smo pripravljeni sodelovati z vsemi stranmi," je izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Prepričan je, da bi se bilo treba s prebivalci Grenlandije posvetovati o tem, kaj si želijo. Hkrati je spomnil na rusko priključitev štirih ukrajinskih regij leta 2022 na podlagi referendumov, ki jih Ukrajina in zahodne zaveznice ne priznavajo. "Morali bi pokazati enako spoštovanje do mnenja teh ljudi," je dodal.

Italijanska premierka Giorgia Meloni pa je na novinarski konferenci ob začetku leta zavrnila ugibanja, da bi ZDA lahko uporabila silo za zavzetje Grenlandije ali Panamskega prekopa. Meni, da so bile pripombe Trumpa "bolj sporočilo drugim velikim svetovnim igralcem", kot je denimo Kitajska.