Združevanje regulatorjev: si vlada odpira vrata za kadrovske menjave?

Kot smo poročali včeraj, vlada pripravlja predlog zakona, s katerim bi združila devet ključnih regulatorjev, nastali pa bi dve tako imenovani super agenciji, ki bi bili pod neposrednim vplivom in nadzorom vlade. Kot argument za spremembe na ministrstvu za gospodarstvo, kjer so osnutek pripravili, navajajo debirokratizacijo in racionalizacijo. A v oči bode dejstvo, da so osnutek pripravili v ozkem krogu, njegovo besedilo ni javno, prav tako ni bilo o njem niti javne razprave.

Fajonova: Morali bi zvoniti vsi alarmi

"Splošno mnenje je, da je različnih agencij preveč, zato utegne marsikdo to vladno namero celo pozdraviti in ji ploskati," je zapisala predsednica stranke SD Tanja Fajon. Kot poudarja, ta vtis ne bi mogel biti bolj napačen. Opozarja, da tajno nastajanje zakona,  s katerim se združujejo doslej neodvisne institucije, pomeni grožnjo za celo vrsto pravic ljudi. Prav vse so namenjene takšni ali drugačni obliki varnosti, pravičnega delovanja trgov in s tem varovanja pravic vseh nas, dodaja.

Kot je ponazorila, je naloga javne agencije za energijo denimo nadzor trga z električno energijo, zemeljskim plinom in toploto v interesu varovanja interesov vseh odjemalcev. Agencija za komunikacijska omrežja ima podobno vlogo pri reguliranju trga s telekomunikacijami in internetom. Agencija za varstvo konkurence varuje trg pred kartelnimi dogovarjanji in monopoli. Agencija za trg vrednostnih papirjev skrbi za to, da nihče ni v priviligiranem položaju z izkoriščanjem notranjih informacij, ki lahko prinesejo posvečenim veliko profita. Podobne vloge imajo tudi agencije za zavarovalni nadzor, za varnost prometa, za železnice in civilno letalstvo.

Sprašuje se, zakaj vlada zakon pripravlja v tajnosti in komu je v interesu nastanek superagencij pod politično kontrolo, namesto institucij, ki so doslej neodvisno uresničevale poslanstvo v imenu in v interesu vseh državljank in državljanov? Je tudi to združevanje povezano s poskusom, da se onemogočijo nadzorni postopki, v katerih so se znašli predstavniki vlade? Čeprav so te agencije navidezno daleč od potreb ljudi, bi morali pri vseh nas zvoniti vsi alarmi, še svari Fajonova.

Levica: S tem si vlada odpira vrata za kadrovske menjave

Na informacijo o tem, da vlada skuša proč od oči javnosti in po hitrem postopku združiti kar devet nadzorstvenih agencij pod le dve strehi, so se odzvali tudi v Levici. "S tem si vlada odpira vrata za kadrovske menjave, zmanjšuje moč nadzorstvenih institucij in si jih politično podreja. Menjave vodstev so pogosto politično problematične, a bistveno manj, če so zakrite za kuliso 'reorganizacije'. Že vnaprej lahko rečemo, da bo nazora manj, saj agencije nadzirajo tudi druga drugo, po novem pa tega ne bo več. In nenazadnje, jasno je, da si vlada poskuša olajšati politično usmerjanje delovanja teh institucij: lažje je usmerjati dve agenciji kot devet."

Vlada skuša pod pretvezo ustanovitve demografskega sklada prevzeti državno premoženje, pravijo v Levici. V javnost prihajajo tudi informacije, da skuša vlada prodati slovenska podjetja in medije Orbanovi oligarhiji - Planet TV, Petrol, Večer; ni izključeno, da bodo poskušali pri ameriškemu skladu Apollu posredovati, da se NKBM proda Madžarski banki OTP, so zapisali v Levici. "Pri teh poslih bi jim seveda lahko nasproti stale agencije, posebej Agencija za trg vrednostih papirjev. Cilj združevanja agencij je torej olajšati konsolidacijo ekonomske moči v državi. Janševa vlada tokrat, za razliko od svojega prvega poskusa v letih 2004-2008 ne izkorišča politične oblasti, da bi vzpostavila lastno ekonomsko oligarhijo, pač pa se bo očitno naslonila kar na Orbana. Vse kaže, da bo SDS tokrat poskušal utrditi svojo oblast kot Orbanov vazal. Uspeh je odvisen predvsem od tega, koliko daleč so pripravljeni iti v SMC, Desus in NSi. V Levici bomo storili vse v naših močeh, da ta izid preprečimo," še poudarjajo.

Tudi Bratuškova kritična do načrtovanega združevanja regulatorjev

Do načrtovane združitve ključnih regulatorjev v dve agenciji je kritična tudi predsednica SAB Alenka Bratušek. Po njenem je združevanje namenjeno povečevanju moči predsednika vlade in stranke SDS ter razgradnji neodvisnih institucij. Stranki SMC in DeSUS je pozvala, da odigrata vlogo branika demokracije in ne pomagata graditi avtokratskega sistema.

Bratuškova se je na namero vlade odzvala danes na Facebooku. Poudarila je, da gre pri tem za enak pristop kot pri demografskem skladu. "Ker v Slovenskem državnem holdingu ne morejo zamenjati nadzornikov, menjajo 'kalup' in bodo na tak način prišli do popolnega nadzora nad premoženjem. Enak pristop je pri agencijah. Ker imajo člani svetov agencij mandate, ki jim jih ne morejo odvzeti, bodo spremenili kar institucije in vse združili v samo dve agenciji," je zapisala.

"Apeliram na SMC in Desus, da pri tej zelo pomembni temi odigrata vlogo branika demokracije in ne pomagata graditi avtokratskega sistema, ki nastaja na vseh nivojih," je na Facebooku svoj zapis sklenila Bratuškova.

DeSUS glede združevanja regulatorjev pričakuje obširno javno razpravo

V koalicijskem DeSUS pa glede združevanja ključnih regulatorjev v dve agenciji pričakujejo obširno javno razpravo in pripravo predloga, ki bo skladen s pravnim redom EU, je stranka zapisala na Facebooku. "Podpiramo debirokratizacijo, a ne na račun zmanjševanja neodvisnosti pomembnih regulatornih organov," so navedli v objavi.

Spomnimo ...

Vlada pripravlja predlog zakona, s katerim je bi združila ključne regulatorjev pod dve agenciji, njuno vodstvo pa bi imenovala vlada. Predvideno je, da bi k novoustanovljeni javni agenciji za trg in potrošnike pripojili Agencijo za energijo, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK), Javno agencijo RS za varnost prometa, Javno agencijo za civilno letalstvo RS in Javno agencijo za železniški promet RS. Ta bi tako regulirala trge z energijo, telekomunikacijami, poštnimi storitvami, mediji in avdiovizualnimi storitvami, vse vrste prometa, hkrati pa še skrbela za združitve in prevzeme ter varstvo konkurence in potrošnikov.

Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencijo za zavarovalni nadzor bi vlada medtem združila pod okrilje nove javne agencije za finančne trge. Ta bi tako skrbela za zavarovalni nadzor in trg vrednostnih papirjev, določene pristojnosti bi vzela tudi Banki Slovenije.

Predlog zakona naj bi šel v medresorsko usklajevanje, kjer bo do ponedeljka, brez vednosti agencij. Te naj bi ga dobile šele v četrtek, za pripombe pa naj bi imele na voljo le 24 ur. Na gospodarskem ministrstvu, kjer so osnutek zakonskega besedila pripravili, med argumenti za reorganizacijo strukture javnih regulatorjev navajajo debirokratizacijo, iskanje sinergij in racionalizacijo procesov.