Po mnenju zunanjih ministrov skupine C5, ki poleg Slovenije združuje še Avstrijo, Češko, Slovaško in Madžarsko, nezakonite migracije predstavljajo velik izziv za vse države. Gostitelj srečanja, avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je na skupni novinarski konferenci izpostavil pomen sodelovanja. Po njegovem je edini uspešen pristop pri soočanju s tem izzivom evropski pristop.
V zvezi z migracijami je omenil tudi schengen in spomnil, da sta še dve državi članici schengenskega območja napovedali okrepitev nadzora na notranjih mejah. Mejni nadzor v schengenskem območju tako izvaja že četrtina držav, je dejal, to pa po njegovem kaže, da sistem ne deluje, kot bi moral.
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je opozorila na porast nedovoljenih migracij tudi na zahodnobalkanski poti. Po njenem je treba storiti vse, da zaščitimo svoje zunanje meje, pri čemer je izpostavila boj proti nezakonitim migracijam in trgovini z ljudmi ter sodelovanje med državami s ciljem ohranitve schengna.
Tudi češki zunanji minister Jan Lipavsky je vprašanje nezakonitih migracij označil za eno od najbolj perečih vprašanj, pri čemer se je zavzel za zaščito schengna. Na težavno migracijsko situacijo v državi je opozoril tudi njegov slovaški kolega Miroslav Wlachovsky.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto pa je opozoril na nasilje migrantov na južni madžarski meji nad madžarskimi mejnimi stražarji, pri čemer je bil kritičen do pomanjkanja podpore s strani EU in stališča nekaterih "zahodnih" članic EU glede potrebe po porazdelitvi beguncev.
Govora na Dunaju je bilo tudi o vojni v Ukrajini in širitvi EU
Eden glavnih izzivov na evropskem kontinentu ostaja vojna v Ukrajini, ki se že več kot 19 mesecev sooča z rusko agresijo. Schallenberg se je zavzel za čimprejšnje končanje vojne in dosego miru, vendar pa mora biti ta mir pravičen, trajen in mora upoštevati suverenost Ukrajine.
Pri tem je poudaril vlogo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki jo po njegovem prepričanju potrebujemo kot "vseevropsko platformo za dialog". V nadaljevanju srečanja C5 bo popoldne potekala tudi razprava s poudarkom na vlogi Ovse, ki se je bo udeležila generalna sekretarka te organizacije s sedežem na Dunaju Helga Schmid.
Ena od tem današnjega srečanja je bila tudi širitev EU. Kot je dejal Schallenberg, imajo ministri skupen pristop do Zahodnega Balkana in si želijo videti te države čim prej v EU. "Verjamemo, da evropska integracija ni popolna brez njih. Vsakršna težava, ki se pojavi tam, je težava tudi za nas," je dejal.
Zato je po njegovem najboljši pristop povečati hitrost pristopnega procesa, ga narediti bolj oprijemljivega s postopno integracijo držav, pri čemer imajo, kot je dejal, ministri peterice veliko skupnih idej in predlogov.
Zunanja ministrica Fajonova je v luči vojne v Ukrajini dejala, da si želijo mir in stabilnost v regiji. V tem kontekstu je zato izredno pomembna razprava, kako izboljšati politično in gospodarsko stabilnost na Zahodnem Balkanu.
Fajonova je izrazila zadovoljstvo, da imajo ministri skupen pristop do Zahodnega Balkana, ko gre za to, da se pospeši širitveni proces. Pri tem je spomnila na t. i. blejsko zavezo predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela o potrebi po pripravljenosti EU in držav Zahodnega Balkana za širitev do leta 2030. Ob tem je tudi izrazila bojazen, da bi lahko z vsemi nestabilnostmi tvegali nove napetosti ali konflikt v regiji.
Fajonova je še dejala, da je spričo številnih izzivov izredno pomembno ohraniti C5 kot regionalni format in medsebojne izmenjave. Ob tem je napovedala, da bo prihodnje srečanje držav skupine C5 potekalo marca prihodnje leto v Ljubljani.
Današnje srečanje C5, ki služi kot forum za dialog, je bilo že deseto po vrsti od ustanovitve leta 2020. Skupina je bila prvotno ustanovljena za krepitev regionalnega sodelovanja med pandemijo covida-19, vendar pa je kasneje prerasla ta namen in postala osnova za širše povezovanje držav v regiji.
Zunanja ministrica Fajonova je imela pred srečanjem skupine C5 dopoldne predavanje na dunajski Diplomatski akademiji na temo "Prihodnost EU - razširjena in vključena". Na njem je poudarila, da smo v Evropi "zaradi številnih kriz v zadnjih 20 letih pozabili, da sta mir in varnost bistvo EU. Zato moramo delati na tem, da partnerje po svetu prepričamo o resničnih namenih naših politik. Pri tem lahko Slovenija pomaga v okviru članstva v Varnostnem svetu ZN", je dejala, kot so zapisali v sporočilu slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.