
Bosna in Hercegovina je s tem, ko je postala kandidatka za članstvo v EU, dobila pomembno politično sporočilo v času, ko v Evropi divja vojna, sama pa je notranje načeta in potrebuje svež zagon, je poudarila ministrica in napovedala nadaljnjo podporo Sarajevu.
Fajonova je vesela, da se je v iztekajočem se letu Zahodni Balkan dvignil višje na agendi Unije in je ta regiji tudi spričo vojne v Ukrajini poslala pomembna sporočila. Severna Makedonija in Albanija sta namreč začeli pristopna pogajanja, Kosovo pa je dobilo napoved vizumske liberalizacije.
Opozorila je, da so trenutno razmere zelo resne v Črni gori, ki jo pretresata politična in institucionalna kriza. Izrazila je upanje, da je bila njena misija v Podgorici, ki jo je ta teden na osebno povabilo visokega zunanjega predstavnika EU Josepa Borrella obiskala z avstrijskim kolegom Alexandrom Schallenbergom, uspešna in da bodo v državi uspeli vzpostaviti ustavno sodišče ter delovanje institucij. "Upam, da Črna gora ne bo skrenila z evropske poti," je dejala. Ministrica je ta teden obiskala tudi Srbijo, januarja pa odhaja še na Kosovo in v BiH.
Kandidatura Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN
V prvi polovici prihodnjega leta bodo sicer v ospredju prizadevanja za uspeh slovenske kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta ZN v letih 2024 in 2025. Volitve v Generalni skupščini ZN bodo poleti, Slovenija, ki se za položaj poteguje z Belorusijo, mora prepričati najmanj 129 držav.
Fajonova verjame, da bo slovenska kandidatura uspešna, sploh če bodo vsi v politiki pri tem stopili skupaj, bo pa treba veliko energije vložiti v pridobivanje podpore zlasti držav v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki.
Projekt lahko vrne prestiž zunanji politiki, je dejala, ob tem pa poudarila, da bo Slovenija vselej zagovarjala mednarodni pravni red in temeljne pravice. "Upam, da bomo s tem uspeli prepričati," je dodala.
Ministrica računa ne le na podporo politikov, temveč tudi gospodarstvenikov, športnikov in kulturnikov. Želi si, da bi se v prizadevanja vključila tudi dosedanji predsednik Borut Pahor in nekdanji predsednik Danilo Türk, vendar trenutno z nikomer ne nameravajo sklepati pogodb o sodelovanju, saj imajo močno ekipo na ministrstvu in okrepljeno na veleposlaništvu pri ZN v New Yorku.
Tanja Fajon je izrazila zadovoljstvo ob skorajšnjem vstopu Hrvaške v schengen, po njenih besedah je to najboljša novica za ljudi, saj ne bo več zapornic in kolon na meji, je pa ob tem poudarila, da je nujna reforma schengna, da bi zagotovili njegovo polno delovanje in ne bo več nadzora na notranjih mejah, kot je avstrijski na meji s Slovenijo.
Slovenska zunanja politika je bila hiperaktivna, dosledna, pogumna, samozavestna in tudi ženska, je ministrica opisala delovanje od prevzema položaja v začetku junija. Zatrdila, da je so zunanjo politiko vrnili državljanom, okrepili so tudi gospodarsko diplomacijo.
"Zunanja politika je bila v službi državljanov in gospodarstva po dveh letih ukradene zunanje politike, ki je služila le interesom vladajoče stranke," je dejala.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.