Minister za zdravje zagotovil: Obveznega cepljenja proti covidu-19 ne bo

Kot je uvodoma poudaril minister za zdravje  Danijel Bešič Loredan so v vladi veseli, da dajejo besedo zdravstveni stroki. Dorekli so način in komunikacijo pri spopadanju z nalezljivimi boleznimi. Kot je povedal, odslej ne bo več ločenih ukrepov in delovnih skupin: "Ni več izrednih razmer, želimo, da se zdravljenje covida umesti v naš zdravstveni sistem in ne želimo več, da so bolniki brez covida zato prikrajšani."  Poudaril je, da se politika ne bo vmeševala v delo strokovne skupine, spreminjanja ukrepov čez noč ne bo, je zagotovil.

Obveznega cepljenja proti bolezni covid-19 ne bo 

Poudaril je tudi, da obveznega cepljenja proti bolezni covid- 19 ne bo. To je potrdil tudi Ivan Eržen z NIJZ, a kot pravi, si bodo na NIJZ zelo prizadevali, da bi ljudem prikazali koristi tega ukrepa. Kot je poudaril Eržen, si prizadevajo, da bi v bodoče povezali strokovnjake, ki delujejo na različnih področjih, ki so pomembna za obvladovanje epidemije in tako postavijo temelje za naprej. 

Kot je poudaril epidemiolog Mario Fafangel, je aktualna epidemiološka situacija resna, število okužb je v porastu, a ni tako grozno, kot je videti na prvi pogled, miri.  Večji delež okužb je posledica porasta nove podrazličice, pojasnjuje. A ta večinoma povzroča ponovne okužbe, ne pa tudi hujše poteke, miri. Kot pravi Fafangel, smo v letih epidemije pridobili kapital imunosti, kar pomeni, da se lahko z boleznijo drugače soočamo: "Ne obvladujemo več števila primerov, ampak število hujših potekov." 

Vsak posameznik se bo sam odločal, po katerem ukrepu bo posegel

Kot je poudaril Fafangel, je upravljanje tveganja odslej na ravni posameznika, ki ima na voljo paleto orodij. Vsak posameznik se bo prostovoljno odločil po čem bo posegel, izpostavlja.  Kot poudarja, cepljenje ostaja najmočnejši ukrep, ki je omogočil sedanje stanje, da je manj težjih potekov bolezni, ali je sprejemljivo za posameznika, se bo vsak odločil sam.  Poleg tega ostaja pravilo, če si bolan, ostani doma: "Nikoli ne veš, ali je tvoja soseda noseča, ali ima nekdo raka."  Zračenje ostaja osrednje orodje, ki mora biti dostopno. Prav tako je učinkovito orodje delo od doma. Ob povečanem številu primerov je maska še vedno učinkovita, a gre za priporočilo, za katerega se bo vsak odločil sam, je izpostavil Fafangel.  

Kaj nas torej čaka poleti? Skupina bo razširila paleto orodij za zaščito, da bodo lahko ljudje sami izbirali med sprejemljivimi ukrepi zanje, pravi Fafangel, ki želi lepo poletje, v katerem covid ne bo osrednja tema: "Poskrbimo za zdravje posameznika, za zdravje bližnjih in za zdravje skupnosti."

Na vprašanje o tem, kakšno vlogo bo odslej pri odločanju imel Milan Krek, je Eržen izpostavil, da glede na novo ureditev generalni direktor pri strokovni vlogi nima več vloge in je zadolžen za vodenje poslovnega dela. 

Hitro širjenje podrazličic koronavirusa: višja možnost okužbe za cepljene in prebolele

Kot smo pisali, so v novi raziskavi podrazličici omikrona BA.4 in BA.5, ki se hitro širita po svetu, znanstveniki na Harvardu so ugotovili, da se protitelesa tako nedavno prebolelih kot trikrat cepljenih na njiju ne odzivajo učinkovito. Naša zaščita je tako nižja, to pa pomeni, da je verjetnost okužbe, čeprav smo cepljeni ali prebolevniki, višja.

V študiji, ki je bila objavljena v reviji New England Journal of Medicine, so harvardski zdravniki s primerjavo opazovanja protiteles, najprej proti novima podrazličicama omikrona BA.4 in BA.5, nato pa še proti starejšima različicama BA.1 in BA.2, ugotovili, da se protitelesa (ne glede na to, ali so pridobljena s cepljenjem ali prebolelostjo) na novi podrazličici omikrona zelo slabo odzivajo.  

Ob pregledu količine protiteles v krvi  27 sodelujočih, ki so bili trikrat cepljeni s Pfizerjevim cepivom, so ugotovili, da je bila dva tedna po prejemu poživitvenega odmerka raven odziva proti podrazličicama omikrona nekajkrat nižja kot raven zaščite, ki jo je isto cepivo vzpostavilo proti starejšim različicam (npr. gami in delti). Raven zaščite se zniža z vsako novejšo podrazličico omikrona, so še ugotovili. "Protiteles proti koronavirusu je tako manj tudi pri starejših podrazličicah omikrona BA.1 in BA.2, ne le pri različicah BA.4 in BA.5", je za CNN povedal eden izmed avtorjev članka in direktor Centra za virologijo in raziskave cepiv v Centru Beth Israel Deaconess Medical v Bostonu Dan Barouch.  Podobne rezultate so znanstveniki našli tudi, ko so merili raven protiteles v krvi 27 sodelujočih, ki so v preteklem mesecu preboleli podrazličici omikrona BA.1 in BA.2.  

Prav tako so znanstveniki harvardske študije z njeno pomočjo napovedali, da nas zelo verjetno čakajo še nove (pod)različice koronavirusa, kar bo še pripomoglo k povečanemu neodzivu protiteles. "Kljub temu da so se protikoronski ukrepi začeli sproščati, je pomembno, da ostanemo pozorni na virus in njegove nove različice in podrazličice še naprej preučujemo," je za CNN še zapisal Barouch.  

Nekatera podjetja začenjajo z razvojem novih cepiv 

Nekateri proizvajalci cepiv so že začeli z razvojem novih cepiv, ki bodo ustvarjena specifično za podrazličice, s čimer bi povišali odziv protiteles tudi na novejše variante. Nekatere države so tudi že napovedale, da bodo začele z uvedbo novega cepiva, med njimi je tudi Hrvaška.

Spomnimo

Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki so ga v zakonodajni postopek vložili koalicijski poslanci s prvopodpisano Janjo Sluga (Svoboda), strožje kot doslej omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. Poleg tega uvaja institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov. DZ se bo sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval. Predlog ne uvaja obveznega cepljenja proti covidu-19, prav tako ne predvideva dodatnega zapiranja šol in ne nalaga obveznega nošenja mask v šolah. Ne uvaja niti novih prekrškovnih postopkov ali glob, ampak nekatere celo črta, navajajo predlagatelji. Predlog se po njihovih pojasnilih zgleduje po nekaterih tujih praksah. Parlamentarni nadzor so po tem zgledu v predlog vključili zato, da vlada v primeru epidemije nalezljive bolezni ne bi bila edini organ, ki bi odločal o posegih v človekove pravice. Osnovni namen predloga je sicer slediti odločbi Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da zakon v nekaterih delih ni skladen z ustavo.