'Največji dosežek bi bil, da bi se od življenja dostojno poslovila v Sloveniji'

Društvo Srebrna nit je predstavilo pobudo za pravno ureditev evtanazije, ki jo je podpisalo več kot 120 podpisnikov z različnih področij delovanja. Ob zavzemanju za dolgotrajno oskrbo in dobro paliativo se v društvu zavzemajo tudi za svobodno odločanje posameznika o dokončanju življenja ali dobri smrti. 

"Še pred kratkim je veljalo, da v Sloveniji ni nikogar, ki bi v skrajni zdravstveni stiski prosil za zdravniško pomoč pri dokončanju življenja. Odkar so to zahtevo javno in odmevno izrekli akademik Janko Pleterski, Alenka Čurin Janžekovič in Sanja Pertoci, tega ni več mogoče trditi. Ta in druga manj odmevna pričevanja pred njimi so le vrh ledene gore, kajti  merjenja javnega mnenja so pokazala, da  uzakonitev evtanazije podpira v Sloveniji veliko  ljudi. Ta podpora pa ni imela javnega glasu, saj ustanove, ki bi morale spodbujati pluralno razpravo o tem vprašanju, tega niso počele. Tudi politične stranke so bile doslej na strani družbenega molka o evtanaziji," izpostavlja društvo Srebrna nit.

Kot je pojasnila predsednica društva Biserka Marolt Meden, si v društvu Srebrna nit prizadevajo za bolj kakovostno življenje v tretjem življenjskem obdobju. V društvu si namreč želijo, da bi imeli vsi starejši, tako tisti, ki še bivajo doma, a potrebujejo različne oblike pomoči, kot tisti, ki so v bolnišnici ali pa v domu starejših, strokovno, prijazno, dostopno in dostojno socialno in zdravstveno oskrbo.

'Največji dosežek bi bil, da bi se od življenja dostojno poslovila v Sloveniji'

Člani društva in nekateri podpisniki pobude so predstavili argumente, zakaj želijo, da država omogoči svobodo odločanja o lastni smrti. Upokojena učiteljica Alenka Čurin Janžekovič se javno zavzema za uzakonitev evtanazije kot pravice do dostojne smrti v Sloveniji in si sama ureja samomor z zdravniško pomočjo v Švici.

"Ko sem si to uredila, sem začutila, da je mogoče zdaj čas, da omogočim tudi drugim Slovencem, da ne rabijo vlagati denarja in strašnega truda v tujini v to, da se lahko svobodno odločijo o svojem življenju ali odhodu," je dejala. Dodala je, da v odprtem pismu, ki je zaokrožilo v zadnjih dneh, poziva državo, da se tudi v Sloveniji naredi korak naprej. Po njenih besedah bi ji bil največji dosežek, da bi se dostojno poslovila od življenja v Sloveniji.

Član društva Andrej Pleterski, tudi vodja delovne skupine za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja, je spomnil na željo svojega očeta, zgodovinarja Janka Pleterskega, ki si je lani spomladi pri svojih 95 letih, ko mu je življenje postalo "nedostojno", prerezal žile, a so ga rešili. Takrat se je javno zavzel za ureditev evtanazije pri nas in državni zbor pozval, naj to vprašanje reši sistemsko in ljudem omogoči odločanje o koncu svojega življenja.

Pobudo za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja je predstavil soavtor in profesor na ljubljanski filozofski fakulteti Igor Pribac, ki se prav tako javno zavzema za uvedbo evtanazije. Javnomnenjske raziskave po njegovih navedbah kažejo, da je podpora med ljudmi ustrezni uzakonitvi, pomoči pri samomoru in drugih odločitvah o koncu življenja, zelo velika. "Tako je nastala pobuda, s katero hočemo javnosti povedati, da ne drži to, da ni nikogar, ki bi takšno pomoč potreboval, in da smo zrela družba za to razpravo," je povedal.

Sledila so pojasnila nekaterih podpisnikov peticije o tem, kaj jih je vodilo k podpisu. Upokojena 84-letna otroška zdravnica Anica Mikuš Kos je povedala, da so jo vodili egoistični vzgibi. "Stara sem 84 let, blizu sem smrti, rada bi dostojno umrla in ne bi rada v mukah umrla," je dejala.

Da sta iz egoističnih vzgibov peticijo podpisala, sta izpostavila tudi glasbenik Robert Pešut - Magnifico in upokojeni ravnatelj Dušan Merc. Med podpisniki sta tudi filozof Darko Štrajn in nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber. Prvi je peticijo podpisal v imenu "etike in svobode", drugi pa v imenu širšega odnosa do življenja in smrti. Tu je treba iskati pozitivno in ne negativne etične odgovore, je opozoril Keber.