Pritožba Romov zaradi dostopa do vode v romskih naseljih zavrnjena

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je obravnavalo pritožbi 14-članske romske družine iz Dobruške vasi v Občini Škocjan ter dveh Romov, očeta in sina, iz Goriče vasi pri Ribnici.

Dve romski družini sta v pritožbi zatrjevali kršitve prepovedi mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz 3. člena konvencije, kršitve pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena ter kršitve prepovedi diskriminacije iz 14. člena konvencije. V nelegalnih romskih naselij namreč nimata dostopa do osnovnih javnih storitev, kot so pitna voda in sanitarije.

V današnji sodbi je sodišče odločilo, da država ni kršila 8. člena konvencije, 14. člena v povezavi z 8. členom in ne 3. člena v povezavi s 14. členom konvencije.

Sodniki so ocenili, da so bili ukrepi Slovenije za zagotovitev pitne vode v dveh romskih naseljih zadostni. Pri teh ukrepih je država tudi upoštevala dejstvo, da so Romi deprivilegirana oziroma ranljiva skupina prebivalstva, so zapisali v sodbi. Poleg tega bi pritožniki s socialnimi transferji, ki jih prejemajo od države, lahko sami pripomogli k urejanju dostopa do pitne vode, so še ocenili.

Kot je namreč ugotovilo sodišče, so občinski organi v obeh primerih sprejeli nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi bi Romom zagotovili dostop do varne pitne vode. Vseh ukrepov, s katerimi bi uredili sanitarije, sicer niso zagotovili, "vendar je bilo pomanjkanje javnih kanalizacijskih sistemov značilno za številne dele Slovenije", so zapisali.

Na odločitev so se že odzvali v Amnesty International Slovenije, kjer so Romom pomagali pri pritožbi. Obžalujejo, da ESČP pritožbi ni ugodilo ter napovedujejo pritožbo na veliki senat ESČP. Ob tem opozarjajo na slabe razmere v romskih naseljih, kjer prebivalci nimajo dostopa do vode in elektrike. Po njihovem mnenju bi morale oblasti ukrepati, da bi pritožniki uživali isti obseg pravic kot večinsko prebivalstvo.

V državnem odvetništvu, ki je zastopalo Slovenijo v tem primeru, pa so zadovoljni, da je ESČP sledilo njihovim ugovorom in da je skoraj vse odločitve sprejelo soglasno. Pojasnili pa so, da primera ne morejo nadalje komentirati, glede na to, da je napovedana vložitev zahteve za vnovično obravnavo pred velikim senatom ESČP.

Svetina: Ali smo v ustavo pisali s figo v žepu?

Varuh človekovih pravic Peter Svetina po današnji sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) upa, da ni konec prizadevanj, da bi se vsem prebivalcem Slovenije omogočalo življenje v dostojnih bivanjskih razmerah. Po mnenju varuha se ne bi smelo dogajati, da leta 2020 v Sloveniji nekateri ljudje še vedno (pre)težko dostopajo do pitne vode.

Pri Varuh človekovih pravic RS so v odzivu zapisali, da so tekom let ob več priložnostih opozarjali na dostop do pitne vode, tako na območju romskih naselij kot drugod po državi. Svetina se sprašuje, ali smo pred štirimi leti, ko smo v ustavo zapisali, da ima vsak pravico dostopa do pitne vode, to naredili s figo v žepu.

"ESČP je očitno sicer ocenilo, da so v primeru romskih pritožnikov iz Goriče in Dobruške vasi oblasti zadostile konvencijskemu minimumu. Poudariti pa je treba, da ta sodba ne pomeni ultimativne razsodbe strasbourškega sodišča o pravicah vsakega Roma iz slehernega romskega naselja v Sloveniji. Prav tako ne gre spregledati, da tudi tokratna odločitev med sodniki ni bila soglasna in je bila sprejeta s petimi glasovi proti dvema," je poudaril varuh.

Varuh tako tudi ob tej priložnosti ponavlja svoje dolgoletno načelno stališče, da pravna in komunalna neurejenost romskih naselij ogrožata uresničevanje človekovih in posebnih pravic romske skupnosti oziroma njenih pripadnikov na eni strani in tudi uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin preostalega prebivalstva, ki tamkaj živi, na drugi. Tako po mnenju varuha ni presenetljivo, da se in eni in drugi pogosto čutijo prizadete v svojem dostojanstvu, osebnostnih pravicah, lastninski pravici, enakosti pred zakonom in navsezadnje tudi v zaupanju v pravno državo.

Ministrstvo: Sodba pomeni, da so oblasti pozitivno ukrepale

"Današnja sodba pomeni, da je ESČP Sloveniji priznalo, da so oblasti pozitivno ukrepale glede urejanja te problematike in želele pomagati pritožnikom, da bi dobili ustrezen dostop do pitne vode in pa, da bi pritožniki glede na ureditev na tem področju lahko tudi sami uporabili alternativne oblike oskrbe z vodo in odvajanja odpadne vode," so sporočili z ministrstva za okolje in prostor. 

Ministrstvo ob tem poudarja, da je bilo v preteklosti narejenega veliko za izboljšanje bivalnih razmer romske skupnosti ter njihovega dostopa do pitne vode, seveda pa je treba stanje še izboljšati, v sodelovanju med ustreznimi državnimi organi, lokalnimi oblastmi  in romsko skupnostjo. "Predvsem je potrebno, da se problematika na področju bivanjskih razmer romske skupnosti v Sloveniji rešuje sistematično in dolgoročno in upoštevati, da naša država Romov nikoli ni naseljevala na izolirana območja izven naselij brez osnovne infrastrukture," so dodali.