Franc Toplak in Iztok Mrak sta pred referendumom o družinskem zakoniku leta 2015 prosila za prilagoditev volišč. Vrhovno sodišče je odločilo, da volivci nimajo pravice zahtevati prilagoditev volišča vnaprej, ampak šele po volitvah, ustavno sodišče pa je njuni ustavni pritožbi zavrglo brez obrazložitve.
Sodišče v Strasbourgu je zdaj odločilo, da je Slovenija invalida diskriminirala in kršila njuno pravico do pravnega sredstva. Vsakdo ima namreč pravico do pravnega sredstva s preventivnim učinkom, kar pomeni, da mora imeti volivec možnost vnaprej zahtevati dostopno volišče, so zapisali v obrazložitvi.
Evropsko sodišče ob tem ni ugotovilo diskriminacije pri prilagoditvi stavb in volišč. Državna volilna komisija je pri Toplaku uredila klančino, ne pa tudi notranjosti volišča. Mrak je ob obisku volišča naletel na stopnice. Po tem, ko je čakal pred stavbo, ga je mimoidoči potisnil po strmi ozki klančini, skozi zadnji vhod v stavbo. Sodišče je upoštevalo, da je volilna komisija na Toplakovo prošnjo olajšala dostopnost, v neprilagoditvi notranjosti volišč in v tem, da je moral uporabnik invalidskega vozička čakati zunaj in vstopiti skozi zadnji vhod, pa ni ugotovilo kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Franc Toplak je leta 2019 umrl, a je družina v njegovo čast postopek nadaljevala. Sodišče je razsodilo, da mora Slovenija Mraku plačati 3200 evrov, vsaki od Toplakovih hčera pa po 1600 evrov odškodnine in vsakemu od njih povrniti po 1500 evrov odvetniških stroškov.
V komentarju na razsodbo ESČP je profesor prava na Alma Mater Europaea in gostujoči profesor na univerzi Fordham v New Yorku Jurij Toplak povedal, "da je evropsko sodišče po 15 letih zaprtih vrat slovenskih sodišč potrdilo, da morajo biti invalidu vrata sodišča odprta že pred glasovanjem". Po njegovi oceni gre za "evropsko zaušnico" vrhovnemu in ustavnemu sodišču, sodba pa ima tudi evropske razsežnosti.
" V polovici evropskih držav volišča niso dostopna. Po eni strani je sodišče omogočilo invalidom, da bodo lahko vnaprej zahtevali dostopnost volišč, po drugi strani pa ni postavilo visokih standardov, ki bi zagotovili enako obravnavo volivcev invalidov," je dodal.
"Sodba je pomembna tudi, ker je ESČP prvič razširilo svojo pristojnost na referendume. Doslej se z referendumskimi spori ni ukvarjalo in je vsakič pojasnilo, da se omejuje na parlamentarne volitve," pa je povedal odvetnik Slavko Vesenjak, ki je zastopal oba pritožnika.
"Neizmerno sem vesel in zadovoljen z razsodbo ESČP, ki je slovenskemu sodstvu dal zaušnico. Bistvo je v tem, da je sodišče v Strasbourgu odločilo, da je Republika Slovenija kršila moje ustavne pravice predvsem zaradi arogantskega odnosa slovenskega sodstva, žal pa ne tudi zaradi diskriminacije pri prilagoditvi stavb oziroma volišč. Zmagali smo," je sporočil Mrak.
V prid Toplaka in Mraka so pri sodišču v Strasbourgu nastopile tudi pravna fakulteta Harvard, univerza NUI Galway, zagovornik načela enakosti in mednarodna organizacija Equinet.
KOMENTARJI (57)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.