Evropsko sodišče razsodilo proti Sloveniji: Mirovnemu inštitutu 4800 evrov odškodnine

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v primeru tožbe Mirovnega inštituta proti Sloveniji ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja. Upravno sodišče namreč inštitutu, ki se je pritožil zaradi zavrnitve na razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ni omogočilo ustne obravnave, so danes sporočili v Strasbourgu.

Na Mirovnem inštitutu so s sodbo zadovoljni. Potrdila je namreč njihove argumente, zaradi katerih so se odločili za postopek pred evropskim sodiščem, so zapisali.

S tožbo so uspeli, a je pristojno ministrstvo ponovno izdalo povsem enako odločbo kot prvič. "Ko smo zoper drugo odločbo ministrstva ponovno zahtevali sodno varstvo, pa je upravno sodišče (brez glavne obravnave in možnosti, da bi predlagali zaslišanje prič) odločilo diametralno nasprotno, pri čemer je slepo sledilo argumentom ministrstva," je zapisala Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta.

Zato se jim je, kot je še zapisala, zdelo logično, da bi o tem moralo kaj reči vsaj vrhovno sodišče, če ne tudi ustavno. "Vendar se to ni zgodilo. Ostali sta nam dve popolnoma različni sodbi v eni sami zadevi, višje instance pa so se odločanju izognile," je poudarila. Ker se jim je to z vidika načela pravne varnosti zdelo nesprejemljivo, so se odločili za pritožbo na evropsko sodišče.

Pritožba se jim je zdela pomembna tudi v širšem smislu, saj upravno sodišče sodi o številnih zadevah tudi s področja človekovih pravic. "Nesprejemljivo je, da odloči dvakrat popolnoma različno ter da nobena druga instanca o tem nato ne reče ničesar," je še opozorila Kogovšek Šalamonova. Dodala je, da gre za širši problem, ki ga velja nasloviti s strukturnimi ukrepi, zato da bi se slovenski sistem sodnega varstva še okrepil.

O osnovnem vprašanju, torej o vprašanju koncesije za raziskovalni program, pa evropsko sodišče ni odločalo. Kot dodajajo na Mirovnem inštitutu, tega programa še vedno nimajo, čeprav si zanj prizadevajo že 15 let. Po zagotovilih Kogovšek Šalamonove ne bodo obupali in si bodo za pridobitev programa prizadevali še naprej.

Spomnimo ... 

Mirovni inštitut je pritožbo na sodišče v Strasbourgu vložil maja 2013, potem ko se je pritožil že na vse pristojne instance v Sloveniji.

V središču spora je razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport iz leta 2003 za dodelitev sredstev za znanstvenoraziskovalne projekte. Nanj se je prijavil tudi Mirovni inštitut, a ni bil izbran.

Pritožil se je na upravno sodišče, češ da je prišlo do več kršitev postopka, ki naj bi bil med drugim pristranski, saj so se nekateri izmed ocenjevalcev na njem potegovali za sredstva s svojimi programi. Inštitut je izrecno zahteval ustno obravnavo, na kateri bi lahko zaslišali priče.

Upravno sodišče je leta 2011 zavrglo pritožbo, pri tem pa se v veliki meri sklicevalo na utemeljitev pristojnega ministrstva kot nasprotne stranke. Ustne obravnave ni omogočilo, niti v svoji odločitvi ni podalo razlogov za tovrstno odločitev. Razsodbo upravnega sodišča je potrdilo tudi vrhovno sodišče, medtem ko ustavno sodišče leta 2012 primera niti ni sprejelo v obravnavo.

Sodniki v Strasbourgu ob tem poudarjajo, da 6. člen evropske konvencije o človekovih pravicah vključuje pravico do javne oz. ustne obravnave na sodišču prve stopnje, razen v primeru, da obstajajo "izjemne okoliščine", ki opravičujejo njeno odsotnost.

Sodišče inštitutu prisodilo 4800 evrov odškodnine

Kot utemeljujejo v svoji odločitvi, se sicer zavedajo, da slovensko nacionalno pravo na upravnem sodišču, ki je po njihovih besedah v tem primeru imelo vlogo prve sodne instance, ne terja ustne obravnave v vsakem primeru. A tem primeru za tovrstno odločitev ni bilo podana nikakršna utemeljitev.

Sodišče je tako ugotovilo, da sojenje ni bilo pošteno in je zaradi kršitve 6. člena konvencije Mirovnemu inštitutu prisodilo 4800 evrov odškodnine in povrnitev stroškov v višini 4000 evrov.

Mirovni inštitut je sicer na podlagi ocene premoženjske škode zahteval odškodnino v višini približno 1.871.000 evrov. Ta naj bi nadomestila sredstva, ki bi jih inštitut prejel, če bi bil na razpisu uspešen. Sodišče za človekove pravice jim tolikšne odškodnine ni namenilo, ker da ne more ugibati o razpletu postopka, če ne bi prišlo do kršitve konvencije, so še pojasnili.