Janša zaradi spora z Veldovo zapustil razpravo, Simoniti ni spregovoril

Janez Janša je imel ob nastopu za ozadje fotografije raznih izrazov kritik proti vladi, na primer transparente z napisi "smrt janšizmu" ali naslovnice Mladine s svojo podobo. Uvodoma je povedal, da si prizadeva za dialog z Evropo glede svobode medijev v Sloveniji že od leta 1987. Priznal je, da imajo razpravljalci različne poglede na problematiko, vendar, da tudi "obstajajo objektivna dejstva". Janša je ob tem znova predstavil predstavnike EU na obisk v Slovenijo, kjer se bodo ti lahko "na svoje oči prepričali o stanju pri nas". Ponovil je, da aktualna vlada nima ničesar skrivati. Premier je še izpostavil, da slovenske težave s svobodo medijev in vladavino prava niso nobena skrivnost ter da so bili novinarji v Sloveniji v preteklosti pretepeni do smrti in odpuščeni iz službe. 

Slovenski predsednik vlade se je nato zapletel v besedni spor s predsedujočo v razpravi Sophie in 't Veld glede predvajanja videa, ki ga pripravil glede medijske svobode v Sloveniji. Veldova je dejala, da je video prišel v zadnjem trenutku, na kar ji je Janša zatrdil, da so video prejeli pred tremi urami ter da bi v Bruslju lahko v tem času, glede na sredstva, ki jih imajo na voljo, pregledali posnetek pred objavo. 

Janša je Veldovo obtožil, da med razpravo ne želi predvajati videoposnetka, ki ga je želel prikazati. "Če videa ne želite prikazati, predlagam, da prekinemo današnjo razpravo in jo nadaljujemo, ko boste lahko video predvajali," je dejal Janša.

Po besedni izmenjavi med Janšo predsedujočo, je ta besedo predala Vasku Simonitiju, ki pa ga nato ni bilo več na spletni povezavi, zato so bila na vrsti vprašanja ostalih sodelujočih v razpravi. A so tudi ta naletela na gluha uešesa, saj je Janša zapustil razpravo.

Veldova je ob koncu razprave obljubila, da si bodo udeleženci razprave po pregledu, lahko ogledali videoposnetek. 

Po razpravi se je na družbenem omrežju odzval tudi Janša in dejal, da je "velika škoda, da sta skupina parlamentarnega odbora za spremljanje in spoštovanje demokracije in predsedujoča Sophie in 't Veld, ki naj bi nadzorovala medijsko svobodo v EU, kljub predhodnim dogovorom, cenzurirala predvajanje videa, ki prikazuje problem medijske svobode in napadov na novinarje v Sloveniji."

Iz skupine za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih svoboščin pa so v sporočilu za javnost kasneje zapisali, da obžalujejo, da je bila izmenjava mnenj prekinjena. Poudarjajo pa, da je bilo srečanje na izrecno prošnjo Janše izjemoma predvajano v živo. "Ta je prav tako izrazil željo, da bi želel v okviru svoje uvodne predstavitve predvajati vizualno gradivo. Izkazalo se je, da gradivo zajema tri video posnetke, ki so prispeli le nekaj minut pred začetkom srečanja, nekateri pa med srečanjem. Kljub temu je gospod Janša vztrajal pri takojšnjem predvajanju video posnetkov namesto da bi začeli izmenjavo mnenj skladno z dnevnim redom srečanja." 

Po zaključku srečanja so vsi člani skupine prejeli video posnetke, ki bodo del njihovih nadaljnjih posvetovanj enako kot vse ostalo gradivo, ki ga prejmemo tekom spremljanja. "Med izmenjavo mnenj je prišlo do pogojevanja takojšnjega predvajanja posnetkov z nadaljevanjem razprave s predsednikom vlade, kar je obžalovanja vredno," še dodajajo. 

Na dialog z vladami in oblastmi v okviru svojega mandata, da preiskuje grožnje demokraciji, pravni državi in temeljnim svoboščinam, je skupina še naprej pripravljena, "delo pa bomo nadaljevali s pisnimi vprašanji za slovenske oblasti. Upamo, da bodo slovenske oblasti pripravljene na odprto in konstruktivno razpravo." 

Soočenje različnih mnenj

V razpravi, ki naj bi trajala tri ure, so najprej nastopili odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj, generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, član nadzornega odbora RTV Slovenija in vodja strokovnega odbora za medijske projekte na ministrstvu za kulturo Borut Rončevič, odvetnica in strokovnjakinja za medijsko pravo Nataša Pirc Musar ter Igor Pirkovič iz Združenja novinarjev in publicistov.

Štrukljeva je izpostavila pomen STA v slovenskem medijskem prostoru, finančno izčrpavanje agencije v nasprotju z zakoni ter poskuse diskreditacije in pritiske. Opozorila je, da se čas za ohranitev agencije, ki je nastala ob osamosvojitvi Slovenije, počasi izteka.

Kadunc je poudaril, da je RTV Slovenija v tem trenutku izjemno ogrožena, da sicer ni v tako hudem položaju kot STA, a se temu bliža. Govoril je o zelo negativnem občutku glede dogajanja in predvidenem odpuščanju delavcev.

Rončevič je izpostavil študijo o pluralnosti medijev v Sloveniji, ki kaže, da je velik delež medijev v Sloveniji levih in protivladnih ter da pluralnosti tako v bistvu ni. Poudaril je, da vlada nikakor ne ogroža svobode medijev in akademikov ter demokracije, temveč gre za to, da leva stran desnemu političnemu spektru odreka legitimnost, da vlada.

Pirc Musarjeva je opozorila, da so posegi v medijsko svobodo le vrh ledene gore in da gre za širši problem posegov politike v svobodo izražanja ter da je covid krinka za posege, ki z epidemijo nimajo nikakršne povezave.

Da gre še za eno razčiščevanje notranjepolitičnih vprašanj, pa je dejal Pirkovič, ki je izrazil prepričanje, da medijska svoboda še nikoli ni bila tako velika kot danes, saj da še nikoli ni bilo toliko kritik vlade. Kritično poročanje medija Politico o položaju medijev v Sloveniji na podlagi novinarskih virov, ki se iz bojazni niso želeli izpostaviti, je opisal kot čisto norost.

Varuh Svetina podprl kritično in neodvisno novinarstvo, brez pritiskov

Slovenski varuh človekovih pravic Peter Svetina pa se je zavzel za kritično in neodvisno novinarstvo v Sloveniji, ki ne bo deležno pritiskov in z varno zaposlitvijo. Še posebej sta pomembna javna servisa RTV in STA, je poudaril. "Izrecno želim poudariti, da sta oba javna servisa, RTV Slovenija in STA potrebna posebne pozornosti in ne smeta biti talec ali plen vsakokratnih zmagovalcev volitev," je poudaril. "Dostop do verodostojnega informacijskega, novičarskega servisa je človekova pravica in podstat demokratičnosti," je izpostavil.

Izrazil je zaskrbljenost glede "zadnjih zapletov, ki se nanašajo na financiranje STA zaradi neizvajanja obstoječe zakonodaje".

"Postopki financiranja se morajo izvesti po obstoječih merilih, brez nepotrebnih odlašanj, morebitne pomanjkljivosti v sedanji ureditvi pa ustrezno odpraviti," se je zavzel Svetina.

Poudaril je, da je za kakovostno novinarstvo pomembno, da imajo novinarji varno zaposlitev in redne dohodke ter niso prekarno zaposleni. "Prevladati mora zavedanje, da so novinarji pomemben del demokratične družbe in da so vsi pritiski nanje nedopustni, tako z vidika njihovega poslanstva kot osebnega dostojanstva," je dejal Svetina.

Obsodil je tudi razrast "sovražnega in vulgarnega govora" na spletu in razrast "senzacionalističnih medijev". "Ustrezen pregon sovražnega govora, ne glede na to, kdo je njegov avtor, je nujen," je dejal in dodal, da to vendarle ne sme nesorazmerno posegati v svobodo govora.

Svetina izrazil tudi veliko zaskrbljenost zaradi "zapletov pri imenovanju tožilcev", o čemer je nato govorila predstavnica Društva državnih tožilcev Slovenije, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline. Izpostavila je, da najmanj sedem tožilcev čaka na imenovanje že več kot šest mesecev. Medtem pa se tožilstva soočajo z veliko kadrovsko podhranjenostjo. Samo na ljubljanskem tožilstvu je zasedenih zgolj 60 odstotkov delovnih mest, je izpostavila.

Opozorila je na problem neimenovanja delegiranih tožilcev za Evropsko javno tožilstvo, pri čemer "vlada razloge za nasprotovanje menja vsak teden". Prav tako je opozorila na pritisk na plače tožilcev med pandemijo covida-19. Še posebej pa je izpostavila pismo premierja Janše generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi lani poleti, ko je tožilce obtožil podpiranja protivladnih protestov, ker so zavrnili kazenski pregon "janšizma". Klinetova je ocenila, da želi vladajoča politika na ta način zmanjšati avtonomnost tožilcev in vplivati na predkazenske postopke.

Člane skupine je pri zastavljanju vprašanj med drugim zanimalo, kako bi bilo mogoče rešiti finančne in druge težave STA in RTV Slovenije. Od člana iz vrst desnosredinske EPP Vladimirja Bilčika je bilo slišati poudarek, da pri vprašanju svobode medijev ne gre za strankarsko politiko, temveč za zaščito novinarjev.

Vodja skupine, evropska poslanka iz liberalnih vrst in 't Veldova pa je zastavila vprašanje, po katerih merilih se novinarje v Sloveniji opredeljuje kot "leve" in "protivladne", ter izpostavila, da so na Nizozemskem zelo kritični novinarji, ki so po njenem prepričanju del demokracije.

Skupina, ki deluje v okviru parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, v članicah EU spremlja spoštovanje vrednot EU, zlasti v kontekstu nujnih ukrepov v boju s pandemijo covida-19. Prvo razpravo o Sloveniji je opravila 5. marca.

Nekaj dni zatem je o svobodi medijev v Sloveniji razpravljal tudi Evropski parlament na plenarnem zasedanju.

Posnetek, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, in njegov retrospektivni pogled na medije v Sloveniji: