'Odpirala se je Pandorina skrinja'

Evropski parlament je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 548 glasovi za in 40 proti potrdil poročilo o napredku Hrvaške na poti v EU. 34 poslancev se je glasovanja vzdržalo.

Parlament v poročilu med drugim pozdravlja, da Slovenija in Hrvaška sprejemata pobudo Evropske komisije o mediaciji, in meni, da bi morala le-ta temeljiti na mednarodnem pravu.

Parlament v sprejetem poročilu evropskega poslanca iz Avstrije Hannesa Swobode (PES) med drugim tudi spomni na neformalni dogovor premierjev Hrvaške in Slovenije Iva Sanaderja in Janeza Janše 25. avgusta 2007, da bosta državi spor glede meje reševali pred mednarodnim sodnim telesom, pozdravlja pripravljenost obeh držav, da sprejemata pobudo o mediaciji, ki jo je dala Evropska komisija, in zastopa stališče, da bi morala mediacija temeljiti na mednarodnem pravu.

V poročilu pa ni omenjeno načelo pravičnosti, kot se je še tik pred glasovanjem pričakovalo in za kar so si, očitno neuspešno, prizadevali predstavniki Slovenije. Prav tako ni omenjena sodna praksa, umaknjena je tudi omemba Meddržavnega sodišča v Haagu.

Evropski parlament v resoluciji ugotavlja, da je Hrvaška lani napredovala, obenem pa opozarja, da mora nadaljevati reforme pravosodja ter boj proti korupciji in mednarodnemu kriminalu ter okrepiti sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Usklajevanje poročila je potekalo praktično do zadnje minute, kar je tik pred glasovanjem poudaril tudi poročevalec Swoboda. Danes sprejeta resolucija sicer ni zavezujoča, ima pa pomembno politično težo.

Pahor: Odločitev EP ni bistvena za razvoj

Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je v odzivu na odločitev Evropskega parlamenta dejal, da je sicer to treba vzeti v obzir, a odločitev EP ni bistvena za razvoj vprašanja slovensko-hrvaške meje. Po njegovem mnenju je bolj bistveno delo Evropske komisije in Sveta EU.

Kot je dodal Pahor kot nekdanji evropski poslanec in nekdanji podpredsednik komisije Evropskega parlamenta za odnose s Hrvaško, mu celotno besedilo ni všeč in bi si želel, da bi bilo v določenih stvareh drugačno. Menil je tudi, da je parlament v luči prizadevanj tistih, ki so pripravili poročilo, "naredil velik korak naprej glede odnosa do tega vprašanja in bi to na nek način, kljub temu, da ni zadovoljen z vsemi dikcijami, pozdravil".

Doslej je namreč EP pogosto zelo hitro in nekritično podpiral korake hrvaške vlade pri približevanju Hrvaške EU. Po posredovanju Slovenije in blokadi pa se je to malo spremenilo, meni premier. "Zdi se, da je sedaj to poročilo za odtenek ali dva nekoliko bolj v ravnovesju, kot bi lahko pričakovali, če ne bi bilo reakcij slovenske vlade in slovenske politike v oktobru in decembru lani, in naših ravnanj kasneje," je še povedal premier.

Evropski poslanci iz Slovenije glasovali različno

Alojz Peterle (EPP-ED/NSi) je v skladu s svojimi napovedmi, da bo poročilu nasprotoval, če v njem ne bo izrecno omenjeno načelo pravičnosti, glasoval proti. Kot je pojasnil, je poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda napovedal, da bo to načelo zapisano in da je bil tak tudi dogovor poročevalcev, na katerem je sodeloval. Peterle je sicer vesel, da so bila dopolnila, ki jih je vložil v imenu 40 poslancev, skoraj v vseh elementih sprejeta.

"Glasovala sem proti poročilu. Hrvaško sicer vidim kot evropsko državo, ki pa mora na svoji poti v EU rešiti določene probleme. Če ji želimo pri reševanju teh problemov pomagati in ji odpreti pot v EU, moramo prisluhniti vsem vpletenim stranem in uravnoteženo upoštevati njihova stališča. Žal mi je, da je Evropski parlament sprejel poročilo, v katerem ni posebej omenil načela pravičnosti pri mediaciji o meji med državama,'' je v sporočilu za javnost zapisala evroposlanka Romana Jordan Cizelj, ki poleg tega meni, da bi morali zagotoviti trajno rešitev.

Tudi Mihael Brejc (EPP-ED/SDS) meni, da poročilo, kakršno je, 'ne ustreza pravilom igre', zato je 'iz načelnih razlogov' glasoval proti. Proti resoluciji je glasovala tudi poslanka Ljudmila Novak (EPP-ED/NSi).

Jelko Kacin (ALDE/LDS) sicer meni, da sprejeto besedilo 'ni najboljše', a je kljub temu glasoval za, ker je amandma, ki ga je vložila njegova politična skupina, v celoti povzet v kompromisnem dopolnilu in tudi zato, ker poročilo govori o napredku Hrvaške. "Hrvaška je resno napredovala in jo je treba spodbujati," je prepričan. Po njegovem mnenju je pot Hrvaške proti EU mogoča le z 'velikimi spremembami, velikim konsenzom in spoznanjem, da se oni približujejo EU in ne EU njim'.

Tudi Mojca Drčar Murko (ALDE/LDS) je glasovala za resolucijo. Po njenih besedah je ključni kompromis ustrezal njenim predstavam o tem, kako je mogoče končati blokado hrvaških pristopnih pogajanj in pričakovati rešitev spora o meji med Slovenijo in Hrvaško.

Aurelio Juri (PES/SD) ni glasoval. Kot je pojasnil, se je po slovenski, zanj 'pogubni blokadi sosedove poti k EU in Pandorini skrinji, ki se je s tem odpirala', odločil, da se s tem vprašanjem institucionalno ne ukvarja več. "Ostajam realist in prepričan, da z blokado nismo ubrali prave poti," je dodal poslanec.

Žbogar in Frattini o pomenu nadaljnje širitve EU

Zunanji minister Samuel Žbogar in vodja italijanske diplomacije Franco Frattini sta na zunanje ministre držav članic EU naslovila skupno pismo, v katerem sta opozorila na pomen nadaljnje širitve EU na Zahodni Balkan. Pismo je namenjeno dodatni spodbuditvi razprave na prihajajočih zasedanjih zunanjih ministrov, so sporočili z MZZ. V pismu sta zlasti poudarila pomen vizumske liberalizacije za države Zahodnega Balkana in izrazila pričakovanje, da bo napredek na vizumskem področju dosežen še v mandatu zdajšnje sestave Evropske komisije.

'MZZ tišči glavo v pesek'

Iz Zavoda 25. junij so sporočili, da je zgoraj omenjeno poročilo slabo in ne bo v ničemer pripomoglo k hitrejšemu in uspešnejšemu reševanju mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ter k deblokadi hrvaških pristopnih pogajanj. Zato so izjave slovenskega zunanjega ministrstva o domnevnih 'pomembnih spodbudah' predvsem tiščanje glave v pesek ob slabem rezultatu, delajo zmedo in so za Slovenijo v tem smislu škodljive.

To, da v poročilu načelo pravičnosti pri reševanju mejnih vprašanj ni niti omenjeno, je velik neuspeh pretekle in sedanje diplomacije in evro poslancev iz Slovenije. "Pričakujemo, da bo slovensko politično vodstvo evropske sogovornike in predstavnike Hrvaške nedvoumno opozorilo, da s političnim lobiranjem ne bodo dosegli deblokade pogajanj in da je pogoj za nadaljevanje pogajanj umik vseh spornih dokumentov in v nadaljevanju umik Hrvaške z zasedenih delov slovenskega ozemlja in morja,“ so še zapisali.