Evropski parlament z Lizbonsko pogodbo dobiva več pristojnosti

Evropski parlament bo z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe dobil večjo moč. Imel bo nove zakonodajne in proračunske pristojnosti, poleg tega pa nova, reformna pogodba unije glede na Pogodbo iz Nice predvideva tudi povečanje števila sedežev v edini neposredno izvoljeni evropski instituciji.

Da bi delo Evropskega parlamenta prilagodili Lizbonski pogodbi, so evropski poslanci prejšnji že teden na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejeli spremembe poslovnika parlamenta, ki upoštevajo novosti.

EP pri pripravi zakonodaje postaja enakovreden Evropski komisiji

Reformna pogodba predvideva povečuje število področij, na katerih mora akt, ki ga predlaga Evropska komisija, odobriti Evropski parlament skupaj s Svetom EU. Gre za sedanji postopek soodločanja, ki je po novi pogodbi "redni zakonodajni postopek" in pri katerem sta Evropski parlament in Svet EU po pristojnostih enakopravna zakonodajalca za sprejemanje zakonodaje s praktično vseh področij (95 odstotkov) skupne evropske politike.

Z nekaj izjemami bo tako Evropski parlament pri pripravi zakonodaje postal enakovreden Svetu EU in bo sprejemal tudi zakonodajo na področjih, kjer doslej to ni bilo mogoče, kot sta kmetijska politika ter področja pravosodja in notranjih zadev.

Kar zadeva pravosodje in notranje zadeve, bo redni zakonodajni postopek odslej veljal za ukrepe, povezane s skupno vizumsko politiko, zakonito priseljevanje, nekatere vidike azila, pravosodno sodelovanje v kriminalnih zadevah, policijsko sodelovanje, Eurojust, odločitve, povezane z Europolom ter pravila glede sankcij čezmejnega kriminala. Po tem postopku se bo po Lizbonski pogodbi sprejemala tudi zakonodaja glede nekaterih novih politik, kot so zaščita osebnih podatkov, nadzor na mejah in boj proti trgovini z ljudmi.

Redni zakonodajni postopek bo med drugim veljal še na področju kmetijske politike in ribištva, na področju monetarne politike, kar zadeva ukrepe, povezane z uporabo evra, ter glede strukturnih skladov. Med novimi politikami, pri odločanju o katerih bosta Evropski parlament in Svet EU poslej enakovredna, pa so energija (doslej je bil postopek soodločanja glede energije previden le na notranjem trgu), pravice do intelektualne lastnine, javno zdravje, šport, vesoljska politika, uresničevanje Evropskega raziskovalnega prostora in turizem.

Pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta EU se bodo v skladu z novo pogodbo unije izenačile tudi pri sprejemanju proračuna, dodatne pridobitve pa so še pravni učinek Listine o temeljnih pravicah, pravica dajanja predlogov za spremembe pogodb in večja vloga nacionalnih parlamentov v zakonodajnem postopku.

Evropski parlament bo pridobil tudi pri imenovanju predsednika Evropske komisije in visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko. Ob upoštevanju evropskih volitev bo Evropski svet Evropskemu parlamentu predlagal kandidata za predsednika komisije. Za izvolitev mora kandidat v Evropskem parlamentu po novem dobiti večino glasov vseh poslancev in ne večine glasov navzočih poslancev, kot je veljalo doslej. Če kandidat ne dobi zahtevane večine, mora Evropski svet v enem mesecu predlagati novega kandidata, ki ga Evropski parlament izvoli po istem postopku.

Več novih poslancev: 18 iz 12 držav, Zofija Mazej Kukovič iz Slovenije

V poslanske klopi bo z začetkom veljavnosti pogodbe in po ratifikaciji dodatnega protokola o številu poslanskih sedežev sedlo 18 novih evropskih poslancev iz 12 držav, med njimi eden iz Slovenije. Do konca mandatnega obdobja 2009-2014 se bo število poslancev tako povečalo na 754, nato pa bo imel parlament 750 članov in predsednika. Dokler protokola ne bo ratificiralo vseh 27 držav unije, bodo imeli novi poslanci v parlamentu začasni status opazovalcev.

V skladu s predlogom sprememb zakona o volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki ga je prejšnji teden pripravila vlada, bo novi poslanec tisti kandidat, ki bi bil izvoljen za osmega poslanca glede na izid glasovanja na junijskih evropskih volitvah. Glede na rezultate junijskih volitev bo osma evropska poslanka iz Slovenije postala Zofija Mazej Kukovič, ki je bila izvoljena na listi SDS.