Evropski milijoni prvič za slovenski sistem zaščite in reševanja

Sistem zaščite in reševanja bo za svojo posodobitev prvič dobil milijone evrov iz EU. Sredstvom v višini 25 milijonov evrov iz sklada za okrevanje lahko prištejejo še dodatnih 20 milijonov evrov za nakup posebne opreme za boj s posledicami podnebnih sprememb, kar je bilo potrjeno v torek. Dodatna sredstva pričakujejo v obdobju 2021–2027.

Uprava za zaščito in reševanje je na sejmu Sobra pripravila posvet Izzivi podnebno pogojenih nesreč, na katerem so predstavili izjemen preboj pri pridobivanju evropskega denarja za ta sistem. Omenjenih 20 milijonov bo Slovenija dobila iz programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, gre pa za denar, ki ga niso porabili drugi sektorji in ga bo mogoče porabiti do leta 2023.

Do leta 2027 bo sistem tako dobil več kot 100 milijonov evrov, porabil pa ga bo za skupno infrastrukturo, izboljševanje organiziranosti in opreme ter usposobljenost na vseh ravneh.

Direktor uprave za zaščito in reševanje Darko But je pojasnil, da bodo v prvem paketu dobili 40 tovornih vozil z več kot 150 zabojniki za različne vrste nesreč in 10 muljnih črpalk, drugi projekt, ki nastaja iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost, pa predvideva gradnjo osrednjega nacionalnega centra, v katerem bodo v želji po še hitrejšem odzivu združili tako upravo kot vse strukture v sistemu. Imeli bodo tudi simulacijske in štabne sobe s popolnoma prenovljenim informacijsko-komunikacijskim sistemom.

Poleg tega bomo v Sloveniji dobili tri nove centre za usposabljanje in hrambo opreme. Tisti v Pomurju bo namenjen predvsem poplavam, kočevski predvsem žledu in drugim neurjem, sežanski center, v katerem poučujejo o požarih v naravnem okolju, pa bodo nadgradili.

Minister za obrambo Matej Tonin je na posvetu povedal, da so nesreče zaradi podnebnih sprememb, kot so poplave, požari v naravnem okolju, suše, pozebe, toča, vetrolomi in žledolomi, v Sloveniji v samo v preteklih 12 letih povzročile za 2,5 milijarde evrov škode. Ta se je kazala v obliki poškodovanih objektov, v gozdarstvu, kmetijstvu, pri samooskrbi prebivalstva, v motnjah pri oskrbi s pitno vodo, pri delovanju kritične infrastrukture, v gospodarstvu, prometu, manjšem dohodku in ogrožanju delovnih mest ter poglobitvi socialnih stisk.

Napovedano povečanje števila in obsega ekstremnih vremenskih pojavov je zato, kot pravi minister, terjalo sistemske spremembe za učinkovitejše upravljanje tovrstnih tveganj tako preventivno kot pri odzivanju in obnovi, okrepljeni pa morajo biti s skrbno načrtovanimi naložbami. Zato je treba okrepiti vse, ki tvorijo sistem zaščite in reševanja v državi. Ta sicer dobro deluje in nam ga zavida marsikdo, je poudaril.

Pohvalil je tudi ekipo, ki je pripravila potrjene projekte, čeprav so jih, kot je dejal Tonin, vsi prepričevali, da ministrstvo za obrambo ne more črpati evropskega denarja. Tako so z 20 partnerji, tudi z gasilsko zvezo in občinami, prvič pripravili in uskladili celoten predlog vsebin za tri evropske sklade.