V središčih mest Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Koper, Brežice, Gornja Radgona, Kranj, Grosuplje, Novo mesto, Postojna, Selnica ob Dravi in Vrhnika so tako danes zaprli nekatere ulice ter pripravili različne prireditve. Posebno opozorilo velja voznikom.
Evropski dan brez avtomobila je sklepno dejanje evropskega tedna mobilnosti, ki je po vsej Evropi potekal med 16. in 22. septembrom. Rdeča nit letošnje prireditve je bila dostopnost, s čimer želi Evropska unija prispevati k evropskemu letu invalidov. Slovenija se evropskemu dnevu brez avtomobila, ki letos pri nas poteka pod sloganom "Avto ni vse. Premakni se!", pridružuje že četrtič, drugo leto zapored pa sodeluje tudi pri tednu mobilnosti.
Kot je poudaril namestnik vodje Delegacije Evropske komisije v Sloveniji Thomas Kaufmann, je postalo v zadnjih desetletjih jasno, da človek s svojimi dejavnostmi vse bolj ogroža okolje, v naslednjih 100 letih pa bi lahko po napovedih strokovnjakov toplogredni plini ozračje segreli od 1,4 do 5,8 stopinje celzija. EU si prizadeva za trajnostni razvoj in ravno evropski teden mobilnosti je eno izmed orodij na poti k trajnostni Evropi.
Avtomobili močno onesnažujejo okolje
Približno 20 odstotkov emisij ogljikovega dioksida v Sloveniji povzroča promet. Glavnina teh emisij toplogrednih plinov odpade na cestni promet in skoraj 40 odstotkov emisij CO2, ki nastajajo zaradi prometa, povzroča raba avtomobilov v mestih. "Ljudje se morajo zavedati, kaj povzročajo s pretirano uporabo vozila, še zlasti ko vozijo na zelo kratke razdalje, čeprav to ni potrebno," je na današnjem predavanju v okviru evropskega tedna mobilnosti 2003 dejala Alenka Burja z ministrstva za okolje, prostor in energijo.
Slovenska vlada je po njenih besedah konec julija sprejela operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov. "To je naša zaveza po Kjotskem protokolu in politiki Evropske unije," je dodala. Del ukrepov se po razlagi Burje nanaša tudi na prometno politiko. Dejstvo pa je, je nadaljevala, da je bolj enostavno sprejeti in uveljavljati okoljske predpise na primer na področju industrije kakor pa v prometu. "Tu je pomembno ozaveščanje ljudi," je poudarila in pozvala k večji uporabi javnih prevoznih sredstev.
Vendar pa morajo slednja biti sodobna. Avtobus, ki je star 20 let, povzroča toliko emisij CO2 kot 34 novih dizelskih osebnih vozil in 137 novih osebnih vozil na bencinski pogon, je opozoril Matej Gasperič z Agencije RS za okolje. Vendar pa se v Ljubljano po njegovih besedah dnevno pripelje kar 40.000 vozil, v obratni smeri pa se jih odpelje 6000. Strategija EU za zmanjšanje emisij CO2 je po njegovem sicer "preprosto definirana, a razmeroma težko uresničljiva." Njen cilj je do leta 2010 zmanjšati povprečne emisije CO2 novoregistriranih vozil na 120 gramov na prevoženi kilometer. Med ukrepi na evropski ravni je Gasperič omenil izboljšanje informiranja kupcev avtomobilov o porabi goriva - V Sloveniji da je že sprejet ustrezen pravilnik o tem -, pomemben pa je po njegovem tudi sporazum, ki zavezuje avtomobilsko industrijo, da zmanjša emisije novih osebnih motornih vozil, zlasti s tehničnimi izboljšavami.
Vozila Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) znatno prispevajo k emisijam hrupa v prometu - raziskave so pokazale, da so imisijske ravni hrupa ob cestah, kjer vozijo vozila LPP, za okli šest do devet decibelov višje, kot bi bile sicer -, zato je pomembno uvajanje sodobnih, tihih vozil LPP, ki manj onesnažujejo okolje in so manj hrupna. Kljub visokim emisijam hrupa, ki jih povzročajo vozila LPP, pa javni potniški promet, preračunano na potnika, bistveno manj obremenjujejo okolje. Žal pa razvoj prometa v Mestni občini Ljubljana kaže na zmanjšanje števila potnikov javnega potniškega prometa in naraščanje osebnega prometa, menijo v ljubljanskem zavodu za varstvo okolja.
Osebni cestni promet se v Sloveniji po trditvah Miloša Pregla z ministrstva za promet močno povečuje, po drugi strani pa stagnirata ali pa se celo zmanjšujeta avtobusni in železniški promet. "Polovica prevozov z osebnimi avtomobili se zgodi v urbanih območjih. Gre za potovanja, dolga do štiri ali pet kilometrov, ki zahtevajo zagon neogretih motorjev in s tem še enkrat večje emisije," je opozoril. V ljubljanski kotlini, kjer ni prepiha, so zato posledice še hujše.
