Evropske cene, neevropske plače

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so izpostavili zahtevo, da se osnovne plače usklajujejo s cenami življenjskih potrebščin in produktivnostjo na ravni dejavnosti. Delodajalce ostro opozarjamo, da bomo za uresničevanje zahtev uporabili vse metode sindikalnega boja; 17. novembra se bomo v Ljubljani zbrali na velikih delavskih demonstracijah, če na naše zahteve ne bodo pristali, bomo sredi januarja pripravili splošno generalno stavko našega članstva, so napovedali v ZSSS.

"Tokrat je bistvo problema pri lastnikih kapitala. Danes smo priča klasičnemu spopadu med delom in kapitalom, ki se kaže v zavlačevanju pri pogajanjih o panožnih kolektivnih pogodbah," je ocenil predsednik ZSSS Dušan Semolič. Kot je dodal, delodajalci delavcem zanikajo pravico, da se plače usklajujejo s produktivnostjo. "Če imamo evropske cene, dobičke in nagrade menedžerjem ter evropsko storilnost, naj delavci dobijo tudi evropske plače," je bil odločen.

Zahteve so realne in uresničljive. Če delodajalci ne bodo pristali na njih - če ne bo napredka za pogajalskimi mizami, če ne bodo poslušali in ne bodo pripravljeni sklepati razumnih kompromisov - bo v Sloveniji konec socialnega miru, so napovedali v ZSSS. "Prišlo je do zvišanja cen hrane, elektrike, vrtcev, zavarovanj, v zdravstvu," je povzel Semolič in spomnil, da Slovenija med državami območja evra beleži najvišjo inflacijo. Pri tem je soodgovorna tudi država, ki bi morala popraviti zakon o minimalni plači, spremeniti krivično pravila pri socialnih transferjih in na pokojninskem področju ter končno sprejeti zakon o udeležbi delavcev na dobičku, je poudaril.

Višje plače zaradi večje produktivnosti!

Predstavniki sindikatov znotraj ZSSS so tako na konferenci v Ljubljani z naslovom Zahtevamo višje plače, ker smo produktivnejši! soglasno podprli zahteve ZSSS, da se plače tudi v zasebnem sektorju usklajujejo z inflacijo in produktivnostjo na ravni dejavnosti, v uspešnih podjetjih pa naj se upošteva tudi del nadpovprečne produktivnosti. Zavrnili so trditve delodajalcev, da bodo imele te zahteve za posledico odpuščanje ali stečaje, saj je to po njihovem mnenju posledica slabega dela uprav.

Semolič je poudaril, da je pomembno, da sindikati v svojih zahtevah uspejo. Delodajalci gredo namreč po njegovih besedah v manever, da se produktivnost v plače vgradi na ravni podjetij. "Mi pa zahtevamo to na ravni panoge in hkrati na podjetniški ravni," je dejal. Na ravni panoge zato, ker večina delavcev dela v podjetjih, ki nimajo podjetniških kolektivnih pogodb in ker veliko podjetij obvladuje tuj kapital, ki na podjetniške kolektivne pogodbe ne pristaja, je pojasnil.

Podporo skupni odločitvi ZSSS so izrazili sindikati, člani zveze. V sindikatu kmetijstva in živilske industrije so opozoril, da bi morala ukrepati država, ker delež trgovine nekje presega 50 odstotkov prodajne cene in ker "nekateri že vrsto let nesramno izkoriščajo monopolni položaj". V sindikatu delavcev prometa in zvez so poudarili potrebo po dogovoru o kolektivni pogodbi dejavnosti in podjetij ter opozorili na zakon o kolektivnih pogodbah, ki predstavlja oviro v pogajanjih.

Predsednik sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Tomaž Kumer je napovedal, da je prišel čas, "ko se bomo pogovarjali o delavskih plačah, ki za pošteno delo zahtevajo pošteno plačilo". Sekretarka sindikat delavcev gostinstva in turizma Karmen Leban je med drugim izpostavila, da od svojih zahtev, o katerih se pogajajo že leto dni, ne bodo odstopili. Predsednica sindikat kovinske in elektroindustrije Lidija Jerkič pa je opozorila na izgovore delodajalcev, češ da za pogajanja nimajo mandata. "Če ga ne bodo pridobili sami, jim bomo pomagali mi," je bila slikovita.

"Pred dvema letoma smo šli v odkrit spopad z vlado - ko je hotela kot svoje sprejeti ideje nekaterih ekonomistov za uvedbo enotne davčne stopnje - v prepričanju, da moramo braniti socialno podobo te državo. Šli smo v demonstracije v snežnem metežu in smo zmagali, ker smo verjeli v svojo moč," je spomnil Semolič. Dejal je, da se v Ljubljani pred začetkom predsedovanja Slovenije EU trudijo barvati fasade, da bo mesto videti lepo in prijazno. "Vendar, v ZSSS se bomo potrudili, da pokažemo Evropi, kaj se skriva za temi fasadami," je bil odločen predsednik ZSSS.