"Od vas ne morem zahtevati, da se odrečete svojim pravicam po mednarodnem pravu. Vendar vas pozivam, kot kolege parlamentarce, da pri odločanju ne pozabite na bilateralno in regionalno občutljivost vprašanja med vami in vašimi sosedi", je pred hrvaškim saborom dejal predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox ter dodal, da je evropski način reševanja takšnih vprašanj dialog.
Cox je Zagreb obenem pozval, naj se vzdrži enostranskih ukrepov in naj z odločitvijo o širitvi svoje pristojnosti v Jadranu počaka do evropske konference v Benetkah. "Rad bi vam povedal, da je civilizacijski projekt Evropa vrednot, v katerega verjamemo, odprt. Lahko pa vključuje tudi vse, ki bi to radi delili z nami", je še dejal Cox.
O gospodarskem pasu še pred volitvami?
Predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić je na začetku današnjega saborskega zasedanja dejal, da predvideva, da bo sabor do svoje razpustitve v sredini oktobra razpravljal o predlogu odločitve o razglasitvi gospodarskega pasu na Jadranu. "Moja predvidevanja so, da bo sabor o predlogu razglasitve gospodarskega pasu razpravljal pred razpustitvijo," je dejal Tomčić, potem ko je poslanec Tonči Tadić v imenu poslanskega kluba Hrvaške stranke prava/Hrvaške krščanske demokratske unije (HSP/HKDU) zahteval, da predlog HSP s 74. točke dnevnega reda prioritetno uvrstijo med prve, o katerih naj bi sabor razpravljal ta teden.
Vjesnik in Večernji list o EEZ
Razglasitev izključne ekonomske cone (EEZ) je zopet tema, ki ji današnji hrvaški časniki, predvsem Vjesnik in Večernji list, namenjajo dva daljša prispevka. Vjesnik z naslovom "O EEZ daje priporočila kot Italijan in ne kot vodja komisije", piše o pismu, ki ga je predsednik Evropske komisije Romano Prodi zaradi hrvaške namere o razglasitvi EEZ minuli teden naslovil na hrvaškega predsednika vlade Ivico Račana. V naslednjem prispevku pa Sanja Kapetanić analizira, kakšne bi utegnile biti posledice, če bi Hrvaška kljub opozorilom, razglasila EEZ, oz. če bi od te namere odstopila. Večernji list pa objavlja pogovor s predsednikom stranke Demokratskega centra Matejem Granićem, v katerem sicer prevladujejo predvolilna vprašanja, med njimi tudi tista, povezana Slovenijo in EEZ.
Prodi je pisal zasebno, ker uradno ne sme, če ne želi škandala. Sicer pa se je vpletel v italijansko volilno kampanjo precej pred predvolilnim obdobjem, kjer naj bi bil edini pravi nasprotnik premieru Silviju Berlusconiju. Kot piše Vjesnikova dopisnica iz Bruslja Lada Stipić Niseteo, so bruseljski novinarji že davno tega ugotovili, da je Prodi vedno več v domači Bologni kot na naslovu komisije.
Po pisanju Sanje Kapetanić v drugem Vjesnikovem prispevku, je sedaj že jasno, da Hrvaška pred volitvami zanesljivo ne bo dobila soglasja zainteresiranih držav, Italije in Slovenije, za razglasitev EEZ, razglasitev zaščitene ribiške cone oz. ekološke cone. V nadaljevanju povzema sporočilo za javnost Hrvaške kmečke stranke (HSS), da je takojšnja razglasitev zaščitene ribiške oz. ekološke cone, minimum, v katerega Hrvaška lahko privoli. Takšnega mnenja je tudi njen predsednik Zlatko Tomčić, ki je za nedeljski Vjesnik še dodal, da se je treba, če si član mednarodne skupnosti, o nekaterih svojih izključnih pravicah tudi prilagajati. Mednarodna skupnost želi, da se tako pomembne odločitve sprejemajo v soglasju vseh zainteresiranih. "Ne izključujem niti ene niti druge možnosti, in zato torej še ne govorim o umiku. Če nas torej mednarodna skupnost (EU) sprejema kot svoj del, se bomo prilagodili njenim načelom, če nas ne sprejema, nam ni treba slepo slediti njenim načelom," je dejal Tomčić.
Saborski poslanec najmočnejše koalicijske stranke SDP in član odbora za kmetijstvo, in gozdarstvo, v pristojnosti katerega je tudi ribištvo, Ivo Fabjanić, pa je pojasnil strankino stališče, da se je najprej treba poskusiti pogajati s sosedi, in šele če to ne uspe, spomladi razglasiti EEZ.
Mate Granić je v pogovoru za današnji Večernji list v zvezi z EEZ dejal, da je hrvaška vlada naredila največjo napako, ko je najprej javno povedala, da je EEZ treba razglasiti, in se šele nato začela pogajati s sosedi. To je proti vsem diplomatskim pravilom. Zdaj se Hrvaška ne more več umakniti. "EEZ moramo razglasiti in to ne glede na negativne odzive. EEZ bomo razglasili na podlagi Konvencije o pomorskem pravu iz leta 1982," je dejal, sicer pa je prepričan, da Hrvaška zaradi tega ne bo dobila nobenih sankcij.
V zvezi z nerešenimi vprašanji med Slovenijo in Hrvaško, pri tem je omenil mejo na morju in devizne vloge hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki, pa je Granić dejal, da nimajo nobenih iluzij več, da bi ključne probleme lahko rešili s pogajanji. Rešiti jih je treba z mednarodno arbitražo, je prepričan sogovornik.
