Nagrado je podelil ugledni bruseljski tednik, specializiran za evropske zadeve, European Voice. Naziv si je Peterle, tudi nekdanji slovenski premier in zunanji minister, prislužil, ker se je kot prvi uradnik iz držav kandidatk prebil v hodnike moči Evropske unije, in sicer kot član predsedstva konvencije o prihodnosti povezave.
Peterle je v kategoriji dosežka leta premagal ugledno konkurenco - za naziv so se namreč potegovali še italijanski premier Silvio Berlusconi (ker je preživel vse kritike), novi šef Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet (ker se je zavihtel na čelo ECB kljub obtožbam o nepravilnostih), generalmajor Pierre Maral (za vodenje prve vojaške operacije EU v Makedoniji) in malteški premier Eddie Fenech Adami (ker je Malto pripeljal v EU). Peterletu je v imenu slovenske vlade že čestital premier Anton Rop, ki je trenutno na poti na uradni obisk na Kitajsko.
"Zame in za Slovenijo je to veliko priznanje. Že vmes sem dobival neuradne signale, da ne stojim slabo. Slišal sem številne prijatelje in znance. Podprl me je tudi marsikdo z leve strani v Sloveniji, rekoč da gre za slovensko stvar, in tudi na zahodu je marsikdo, tudi če me ni poznal, ob glasovanju za svojega favorita v neki drugi kategoriji, dal glas še meni v moji kategoriji," je ob imenovanju za 24 ur dejal Peterle.
European Voice je sicer podelil skupaj 11 nagrad - ob dosežku leta še nagrado za komisarja leta, poslanca leta, državnika leta, diplomata leta, vizionarja leta, kampanjo leta, poslovneža leta, novinarja leta, nedržavljana leta ter glavno nagrado, Evropejca leta. Izbiral sicer ni tednik sam, temveč njegovi bralci - European Voice je v vseh kategorijah nominiral skupaj 50 ljudi, ki so letos ključno zaznamovali evropsko prizorišče, bralci pa so se za zmagovalce odločili na elektronskem in poštnem glasovanju.
Naziv Evropejec leta 2003 si je prislužil malteški premier Eddie Fenech Adami, in sicer zato, ker je evroskeptično pristopnico Malto pripeljal v EU - otoška državica je na referendumu marca letos z minimalno večino vendarle podprla vstop v povezavo.
Komisar leta je postal Pascal Lamy, in sicer za uspešno uravnavanje čezatlantskih odnosov. Za evropskega poslanca leta je bil nagrajen Nemec Elmar Brok, ki si je naziv prislužil za vpliv v konvenciji. Evropska državnica leta je postala poljska evropska ministrica Danuta Huebner, ker je Poljake prepričala, da so EU rekli "ja".
Diplomat leta je po izboru bralcev tednika visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Javier Solana, ker je pripravil teren na uvedbo zunanjega ministra EU, medtem ko je vizionar leta postal predsednik konvencije o EU Valery Giscard d'Estaing, ker je zagotovil uspešen zaključek dela telesa, ki je pripravilo osnutek ustavne pogodbe. Za evropsko kampanjo leta je bil nagrajen predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, in sicer zato, ker je bil uspešen s svojo referendumsko kampanjo v novinkah.
Za poslovneža leta je bil nagrajen Michael O'Leary, šef Ryanaira, in sicer za reformiranje letalske industrije, za novinarja leta novinar britanskega Independenta Robert Fisk za poročanje o iraški krizi, medtem ko je nedržavljan EU postal ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld s svojo znano delitvijo Evrope na staro in novo.
Zmagovalci v vseh kategorijah so na torkovi podelitvi prejeli kipec ter ček, ki ga bodo podarili svoji najljubši človekoljubni organizaciji - Peterle ga bo podaril ljubljanski onkologiji. Vseh 50 za nagrado nominiranih odličnežev pa bo European Voice predstavil tudi v posebni brošuri EV50, ki jo bo v prihodnjih tednih priložil k eni izmed svojih rednih številk.
In kaj je moč razbrati iz nagrad? Konvencija o prihodnosti EU in njen osnutek ustavne pogodbe sta bila ena od ključnih dogodkov letošnjega leta, saj so nanj vezane kar štiri nagrade. Druga velika tema letošnjih nagrad pa je širitev - neposredno na njeno izvedbo so namreč vezane tri nagrade, prav tako pa so bili na letošnji podelitvi nagrad za Evropejca leta nagrajeni trije predstavniki prihodnjih članic - Peterle, Huebnerjeva in Adami.
