Evropska glavna tožilka zaskrbljeno o Sloveniji: Moje roke so zvezane

"Glede Slovenije – to je za nas zelo občutljiv položaj (...). Zelo me skrbi izjava za medije, ki jo je pred nekaj dnevi podal generalni državni tožilec," je v četrtkovem pogovoru dejala Laura Codruta Kövesi , prva evropska glavna tožilka na čelu evropskega javnega tožilstva, ki je postalo operativno v torek. Generalni državni tožilec Drago Šketa je namreč prejšnji teden dejal, da bi vladna razveljavitev postopka imenovanja evropskih delegiranih tožilcev lahko pomenila arbitrarni poseg v neodvisnost državnega tožilstva in odločitev v nasprotju z ustavo.

Vlada se je nato po več mesecih zavlačevanj odločila ponoviti postopek, ker da Državnotožilski svet ni predlagal dovolj kandidatov; po mnenju vlade bi jih moral predstaviti najmanj šest. Stroka je to argumentacijo zavrnila.

Kövesijeva je v povezavi s tem izpostavila, da so bili ves čas v tesnem stiku s slovenskimi oblastmi, da je bil postopek izbire končan v začetku decembra in da je bil vse od takrat predlog na mizi vlade, pa ni v teh šestih mesecih nihče rekel, da bi bilo s postopkom kaj narobe.

Kdo bo prevzel delo dveh evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji?

Kot že večkrat v zadnjih dneh je evropska glavna tožilka tudi tokrat poudarila, da lahko evropsko javno tožilstvo začne delati tudi brez dveh evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije, a da to občutno znižuje raven zaščite finančnih interesov EU v Sloveniji.

"Vseh sumov goljufij ni mogoče učinkovito preiskati brez evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji," je opozorila. Pomanjkanje lojalnega sodelovanja slovenskih oblasti po njenih besedah zelo resno spodkopava ne le učinkovitost evropskega javnega tožilstva, temveč tudi zaupanje v nadzor nad sredstvi EU v Sloveniji.

Kdo bo prevzel delo dveh evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji? V izrednih okoliščinah lahko preiskavo prevzame evropski tožilec iz Slovenije Jaka Brezigar. Nekatere primere pa je mogoče izjemoma dodeliti drugim državam. "A to ni vzdržna rešitev," pravi Kövesijeva.

Vsi evropski tožilci so namreč že polno zaposleni. Evropski tožilec iz Slovenije je denimo član dveh tričlanskih stalnih senatov in po njihovih ocenah bo moral vsak stalni senat nadzorovati več kot 250 primerov na leto, je pojasnila evropska glavna tožilka, ki upa, da bodo slovenske oblasti to razumele in čim prej posredovale predlog kandidatov.

Janša zagrozil z izstopom Slovenije iz projekta

Slovenski premier Janez Janša je sicer v zadnjih dneh v odziv na očitke Kövesijeve zapretil z izstopom Slovenije iz projekta. "Vsaka država se lahko iz njega tudi umakne. Še nekaj podobnih političnih izjav, pa bo 6/27," je zapisal.

Evropska glavna tožilka ni želela komentirati možnosti izstopa sodelujoče članice iz projekta in postopkov v tem primeru, saj da to ni naloga evropskega javnega tožilstva, temveč se je treba s temi vprašanji obrniti na Evropsko komisijo in Svet EU. Poudarila je le, da morajo sodelujoče države spoštovati svoje obveznosti.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je pred dnevi povedal, da bodo najprej počakali na pojasnila slovenskih oblasti, a da ni mogoče izključiti pravnega postopka proti Sloveniji. Ta bi sicer verjetno trajal več let in ne bi prinesel kratkoročne rešitve.

Na vprašanje, ali lahko kako ukrepa za odpravo zastoja, je Kövesijeva odgovorila: "Žal sem v najhujšem možnem položaju. Na podlagi uredbe nimam nikakršnih pravnih orodij, da bi lahko kaj naredila. Moje roke so zvezane. Počakati moram na predlog nacionalnih oblasti."

"Nimam nikakršnih orodij za pritisk, lahko le javno pojasnjujem položaj, da se bo vsakdo zavedal resnosti razmer," je poudarila. Evropsko javno tožilstvo ne bo moglo obravnavati vseh primerov, gre za ogromno odgovornost nacionalnih oblasti, je opozorila.

Prednosti evropskega javnega tožilstva 

Pomembna prednost evropskega javnega tožilstva v primerjavi z dosedanjim stanjem je, da se bodo kazniva dejanja v škodo finančnih interesov EU sedaj prvič preiskovala integrirano, strateško in s telesom z nadnacionalnimi pristojnostmi, je izpostavila Kövesijeva v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov, tudi iz STA. Kazniva dejanja te vrste namreč doslej niso bila prioriteta nacionalnih oblasti. Med članicami so zaradi različne stopnje osredotočenosti na te goljufije in zlorabe ogromne razlike. Medtem ko nekatere beležijo na stotine primerov, jih druge le pet ali šest. "Čistih držav ni," sicer poudarja glavna tožilka.

Prednost je tudi v tem, da bo mogoče zagotoviti več nadomestila škode, saj bodo imeli preiskovalci boljši pregled nad finančnimi transakcijami in bodo lahko prej našli premoženje, ki ga bo mogoče zaseči. Evropsko tožilstvo pa bo tudi bistveno olajšalo preiskovanje čezmejnega kriminala.

Prvi primer, in sicer iz Nemčije, so zabeležili že v torek. Drugi je prišel isti dan iz Italije, kar po besedah glavne tožilke potrjuje, da elektronski sistem za evidentiranje primerov deluje. Posameznih primerov ne bodo komentirali, je izpostavila Kövesijeva, saj da preiskava ne more biti učinkovita, če jo javno napovedo.

Glavna tožilka pričakuje primere s področja finančnega kriminala, goljufije v povezavi z DDV, še zlasti davčne vrtiljake, in tudi primere pranja denarja.

S posebnim spletnim obrazcem lahko na zlorabe opozarjajo tudi državljani. Nekaj takšnih prijav so že prejeli. Najprej bodo pregledali, ali sodijo v njihovo pristojnost. Te prijave so po besedah Kövesijeve pomembne, saj so merilo zaupanja ljudi v njihovo delo.

'Če imajo kriminalci mercedes, ne moreš za njimi s kolesom'

Kövesijeva priznava, da je neodvisnost lahko izziv, a da struktura tožilstva zagotavlja varovalke. Ob tem izpostavlja izjemen pomen politične podpore.

Za učinkovito delo so sicer po njenih besedah potrebne tri stvari: specializiran urad, ustrezna zakonodajna orodja, tudi posebne tehnike, kot je delo pod krinko, sploh ko gre za korupcijo na visoki ravni, ter dovolj človeških in drugih virov. "Če imajo kriminalci mercedes, ti pa moraš za njimi s kolesom, bodo imeli prednost," je ponazorila izziv.

Pomanjkanje kadra – v bistvu dovoljenja Evropske komisije za kadrovsko okrepitev – je po besedah glavne tožilke velik problem. Prosili so za 55,5 milijona evrov. Komisija jim je najprej želela nameniti 37,7 milijona, na koncu je odobrila 44,9 milijona, a potrebujejo vsaj 50 dodatnih analitikov in finančnih preiskovalcev v Luksemburgu, za kar pa nimajo dovoljenja.

"Naj kupujemo rože? Mislim, da ne. Ravnati moramo modro in zaščititi evropski denar," je še dejala in napovedala, da bo predlagala vrnitev določenega dela denarja komisiji, če ne bodo dobili dovoljenja za zaposlitev več ljudi. "Ne razumejo vsi uradniki, kako deluje tožilstvo in kaj potrebujemo," je dodala.