Prvi kriminalist: Nihče ni nedotakljiv, tudi Banka Slovenije ne

Ljubljansko okrožno sodišče je neuradno odločilo, da so bile hišne preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada v Banki Slovenije zakonite ter da zasežena dokumentacije ne predstavlja arhiva Evropske centralne banke. In še – da ni šlo za nobene kršitve Protokola o privilegijih in imunitetah. Zato je senat zavrnil zahtevo ECB, da se iz preiskave izloči vsa dokumentacija, ki se nanaša na evropsko banko. Sporočajo tudi, da Banka Slovenije in njeni vodilni ne morejo biti deležni imunitet v policijski preiskavi. Tudi guverner Boštjan Jazbec ne!

"Prav je, da ljudje v tej državi dobijo občutek, da nihče ni nedotakljiv, tudi Banka Slovenije ne, zato se je banka dolžna ravnati po pravnem redu, ki velja v naši državi. Menimo, da je bil njihov odziv na hišne preiskave ne samo pretiran, tudi nepotreben, saj mi nismo zasegali dokumentacije Evropske centralne banke. Naše mnenje je, da smo zadevo izvedli v skladu s pooblastili, nenazadnje smo imeli za to tudi odredbo sodišča," pravi direktor Uprave kriminalistične policije Branko Japelj. "ECB se je pritožila tudi na Evropsko komisijo in prav zdaj pripravljamo odgovore skupaj s finančnim ministrstvom, tožilstvom in sodiščem. Naša ocena in mnenje vseh, ki smo v tej zadevi sodelovali, je, da smo postopke izvedli v skladu s pravnim redom. Preiskava je bila strokovna in zakonita."

Sodišče: Tudi guverner BS nima imunitete v preiskavi

Da je bila preiskava zakonita, meni tudi senat sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki so se postavili na stališče, da so bile odredbe o hišnih preiskavah, ki so bile opravljene v prostorih Banke Slovenije, zakonite. Prav tako odredbe o preiskavah zaseženih računalnikov in elektronskih naprav. V sklepu, s katerim so zavrnili zahtevo evropske banke, so po naših informacijah zapisali: "Evropska centralna banka se ne sme vmešavati v kazenske postopke držav članic, niti ne more odločati o tem, katere podatke, ki so bili zaseženi v Banki Slovenije, policija lahko v okviru preiskave pregleduje in katere ne." Glede morebitne kršitve Protokola o privilegijih in imunitetah pa je sodišče odločilo: "Pravo EU ne prepoveduje odreditve hišnih preiskav v Banki Slovenije, ko so osumljeni člani Sveta BS ali drugi uslužbenci, ker guverner nima imunitete ... prav tako Banka Slovenije ne uživa nikakršne imunitete ..." Sodišče namreč meni, da tudi guverner ni upravičen do kakšnih posebnih privilegijev, ko gre za policijske preiskave na slovenskih tleh. Prav zato, ker ga je preiskava doletela kot guvernerja slovenske centralne banke in ne kot člana Sveta ECB.

Ohlajeni odnosi z Banko Slovenije

Prvi mož kriminalistične policije priznava, da odnosi s centralno banko po odmevnih hišnih preiskavah julija lani niso več takšni, kot so bili prej. "Tudi delovna skupina, ki je bila ustanovljena in v kateri je bil tudi predstavnik kriminalistične policije, ne deluje več. Podatke, ki jih potrebujemo za preiskavo, sicer dobimo, vendar brez neke dodane vrednosti, brez poglobljenega sodelovanja. To sodelovanje je zdaj bolj formalno." Pri tem naš sogovornik opozarja, da gre za zahtevno in obsežno kriminalistično preiskavo, ki jo otežuje tudi povezava z Evropsko centralno banko, problem je tudi ogromna količina zaseženih podatkov. Neke vrste ovira pa je tudi to, da so ljudje, ki so osumljeni kaznivih dejanj, še vedno v službi v tej inštituciji. Trenutno je kriminalistična preiskava v fazi pregleda zaseženih elektronskih medijev, kdaj bo končana, pa je nemogoče napovedati. Kot smo že razkrili, so po naših neuradnih informacijah zlorabe uradnega položaja osumljeni guverner Boštjan Jazbec, Stanislava Zadravec Caprirolo, Janez Fabijan in Tomaž Čemažar. Banki naj bi pridobili več kot 250 milijonov evrov premoženjske koristi.

Nacionalni preiskovalni urad uspešno nad bančni kriminal

Večino bančnega kriminala preiskuje Nacionalni preiskovalni urad, ki ga vodi direktor Darko Majhenič. Do konca leta 2016 je policija obravnavala 245 sumov kaznivih dejanj, škoda pa je znašala več kot milijardo evrov. 193 zadev so že zaključili, ovadili 264 ljudi, od tega kar 136 bančnikov. S kaznivimi dejanji naj bi povzročili 347 milijonov evrov škode. Odprtih je še 52 zadev, materialna škoda pa v teh primerih znaša več kot 400 milijonov evrov. "NPU je pri preiskavi bančnega kriminala tudi v lanskem letu odigral pomembno vlogo, saj so nosilci preiskovanja bančne kriminalitete. Nekaj kaznivih dejanj sicer obravnavajo tudi sektorji kriminalističnih policij, pretežno pa kolegi na NPU. Preiskave so zahtevne in obsežne. Po začetnih težavah pri pridobivanju dokumentacije v bankah se je zdaj to spremenilo, danes teh težav ni več toliko. Banke tudi že same prijavljajo kazniva dejanja, bolje sodelujemo z nadzornimi sveti in prihajamo do več koristnih informacij," pravi Japelj. Ob tem dodaja, da se NPU ne ukvarja samo z gospodarskim kriminalom, pomembno vlogo ima tudi pri odkrivanju organiziranega kriminala, nenazadnje pa so v lanskem letu preiskali še umor v Bohinju.

Korupcija v zdravstvu in nezakoniti managerski prevzemi

V javnosti so odmevale tudi preiskave korupcije v zdravstvu. Policija je obravnavala 75 zadev, podali so 15 kazenskih ovadb za 65 kaznivih dejanj. 13 zadev je še v preiskavi, ugotovljena škoda pa znaša 3,6 milijona evrov. "Sicer pa policija v teh zadevah ne bi smela biti v prvih vrstah, saj gre za pogodbe med bolnišnicami in dobavitelji, zato bi večjo vlogo pri odkrivanju nepravilnosti morale odigrati inštitucije, ki nadzirajo javna naročanja. Če so ugotovljeni sumi kaznivih dejanj, pa je seveda jasna vloga policije," pravi Branko Japelj.

Glede nezakonitih managerskih prevzemov podjetij pa število kaznivih dejanj upada. Na srečo časov plenjenja v uspešnih podjetjih, kot so bila SCT, Pivovarna Laško, Istrabenz, Merkur ni več. Lansko leto so preiskovali 4 takšne primere, premoženjska korist pa je znašala več kot 10 milijonov evrov. Nacionalni preiskovalni urad je zaradi korupcijskih kaznivih dejanj pri domnevno sporni dokapitalizaciji Perutnine Ptuj kazensko ovadil nekdanjo upravo Perutnine, zaradi spornega prevzema Cestnega podjetja Koper pa 3 ljudi, tudi predsednika upravnega odbora Igorja Ukoto, ki naj bi prevzem podjetja izpeljal prek družbe v njegovi lasti. Ta naj bi prejela več kot 4 milijone evrov nezakonite premoženjske koristi.

Kaj prinaša novela Zakona o kazenskem postopku?

Ker je v tem času aktualna tudi novela Zakona o kazenskem postopku, smo direktorja Uprave kriminalistične policije Branka Japlja vprašali, kaj spremembe pomenijo za delo policije. Zdi se namreč, da imajo osumljenci kaznivih dejanj vse več pravic, policija pa vse manj pooblastil. "Seveda so še vedno določene stvari, ki precej zapletajo preiskave in otežujejo naše delo. Tudi na tožilstvu imajo precej pripomb na člene iz te novele. Nas konkretno motijo spremembe, ki se nanašajo na zaslišanja osumljencev. Recimo slikovno in zvočno snemanje zaslišanj osumljencev. Potrebno se je vprašati, ali je to res smiselno in smotrno početi za vsako kaznivo dejanje. Prav tako bodo spremembe glede privedb osumljencev, pa dvigovanje dokaznih standardov pri pridobivanju prometa telefonskih podatkov, tudi to ocenjujemo kot povsem nepotrebno. So pa stvari, ki bi nam zelo koristile pri delu, pa s predlogi nismo uspeli. Ena od stvari je trojanec – prestrezanje podatkov pri viru. Če se želimo resno spopasti s terorizmom in ekstremnim nasiljem, je to eno od ključnih pooblastil. Tuje policije to že prakticirajo in se je pokazalo kot zelo uspešno sredstvo. Druga pomembna stvar je elektronsko prepoznavanje registrskih tablic, tudi s tem predlogom v okviru Zakona o nalogah in pooblastilih policije nismo uspeli. Pa vendarle ne gre za to, da bi nadzorovali državljane, ampak da bomo še bolj uspešni in učinkoviti. V svetu napredka tehnologij je potrebno spreminjati tudi pooblastila policije. V Evropi se je zgodilo že marsikaj, številni teroristični napadi, ogroženost je večja in so zato očitno pripravljeni sprejeti tudi več ukrepov," pravi Japelj.