Slovenija pod vodo: Evropa nam ponuja roko

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je na svojem profilu na Facebooku zapisal: "Poplav v Sloveniji nisem doživel osebno, vendar sem situacijo v zadnjih dneh spremljal prek medijev in pogovorov z družino in prijatelji. Sočustvujem z vsemi, ki jih je prizadela ta naravna nesreča. Trenutno sem na poti v New York, kjer se udeležujem razprave na temo biotske raznovrstnosti v okviru zasedanja Generalne skupščine OZN, vendar pa bom kljub temu pozorno spremljal situacijo v Sloveniji. Seveda je Evropska unija pripravljena zagotoviti pomoč, če bo ta potrebna.''

Lahko zaprosimo za pomoč

Slovenija bi namreč lahko pri soočanju s posledicami poplav zaprosila za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. K solidarnosti Evropske unije sta v Strasbourgu pozvala tudi evropska poslanca Jelko Kacin in Tanja Fajon. Prvi je na poplave opozoril na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, Fajonova pa je k pomoči pozvala ob robu zasedanja.

Kacin je v ponedeljek zvečer v enominutnem govoru na plenarnem zasedanju evropskim poslancem povedal, da so minuli konec tedna marsikje pretoki rek v Sloveniji presegli 100-letne vrednosti in da je poplave mogoče primerjati s katastrofalnimi poplavami, ki so lani in letos prizadele države srednje Evrope. "Imamo tudi smrtne žrtve. Vsi doslej najdeni utopljeni so življenja izgubili v prometu, v avtomobilih, ki jih je zalilo v potopljenih podvozih. Samo v glavnem mestu, v Ljubljani, je še vedno pod vodo več kot 1200 stanovanjskih objektov," je dejal. Opozoril je tudi, da sta močno prizadeti prometna in komunalna infrastruktura.

Fajonova pa je ob robu prvega dne zasedanja na posledice poplav opozorila v svoji politični skupini socialistov in demokratov, danes pa v pismu tudi druge kolege. Glede na to, da tudi gospodarska, finančna in socialna kriza še niso končane, bo slovenska vlada po njenih besedah verjetno primorana zaprositi za pomoč iz solidarnostnega sklada. Fajonova tako evropske institucije in države članice poziva, naj pomagajo Sloveniji in naj bodo solidarne s slovenskimi državljani.

"Naš cilj je, da čim prej vnovič vzpostavimo normalne življenjske pogoje ter možnost uporabe mostov in cest pa tudi normalno delovanje podjetij," je zapisala v pismu svojim kolegom. Ob tem vse evropske poslance in vlade poziva k bolj zavzetemu in odgovornemu boju proti podnebnim spremembam. "Narava nas opozarja, da je čas za ukrepe danes, ne jutri. Ni dovolj le uresničevanje ciljev iz Koebenhavna, čim prej moramo najti tudi skupni jezik s Kitajsko in ZDA. Za ohranitev okolja ne potrebujemo le denarja, temveč solidarnost in enake možnosti," je poudarila.

Prošnja mora priti v desetih dneh

Država mora za pomoč zaprositi najpozneje v desetih tednih po naravni katastrofi. Izjemoma lahko za denarno pomoč zaprosi tudi v primeru "izjemne regionalne katastrofe, ki prizadene večino prebivalstva regije ali ima resne in dolgotrajne posledice na njeno gospodarsko stabilnost in življenjske pogoje". Upravičenost do sredstev v teh primerih oceni Evropska komisija na podlagi vsake posamezne vloge.

Iz Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je pristojna za tovrstne prošnje, so sporočili, da ''preleminarne ocene škode še ni. Za oceno škode je pristojno ministrstvo za obrambo. Ko bodo znani podatki o ocenjeni škodi, bo znano, ali Slovenija izpolnjuje pogoje za oddajo vloge za solidarnostni sklad.''

Evropski solidarnostni sklad je bil vzpostavljen kot odziv na velike poplave v srednji Evropi poleti leta 2002. Doslej je bil uporabljen za soočanje s posledicami več kot 30 naravnih nesreč – poplav, gozdnih požarov, potresov, neviht in suše. Doslej je pomoč iz sklada v skupnem znesku več kot 2,1 milijarde evrov dobilo 20 različnih evropskih držav, med njimi tudi Slovenija po vodni ujmi leta 2007, ki je najbolj prizadela Železnike.