Devet od desetih Slovencev zaskrbljenih zaradi naraščajočih življenjskih stroškov

Več kot sedem od desetih vprašanih v vsaki državi članici EU je zaskrbljenih zaradi naraščanja življenjskih stroškov. Največ zaskrbljenih je v Grčiji (100 odstotkov), le odstotek manj zaskrbljenih je na Cipru, v Italiji in na Portugalskem pa je zaskrbljenih 98 odstotkov vprašanih. Zaskrbljenost je v vseh socialno-demografskih kategorijah, kot sta spol ali starost, pa tudi v vseh izobraževalnih in socialno-poklicnih okoljih.

Zaskrbljeni so tudi na zaradi grožnje revščine, socialne izključenosti, podnebnih sprememb in širjenja vojne v Ukrajini v druge države.

Slovenci, ki so sodelovali v raziskavi, so najbolj zaskrbljeni nad naraščajočimi življenjskimi stroški (88 odstotkov), skrbijo jih še podnebne spremembe (76 odstotkov), 74 odstotkov vprašanih pa je izrazilo skrb zaradi grožnje revščine in socialne izključenosti. 

Raziskava je pokazala, da Evropejci pričakujejo, da bo EU nadaljevala z iskanjem rešitev za ublažitev posledic zaporednih kriz, ki so prizadele celino, vendar pa so rezultati pokazali tudi trenutno nezadovoljstvo z ukrepi na nacionalni ravni in ravni EU. "Le tretjina Evropejk in Evropejcev namreč izraža zadovoljstvo z ukrepi proti naraščajočim življenjskim stroškom, ki so jih sprejele nacionalne vlade ali EU," so sporočili iz Evropskega parlamenta. 

Več kot polovica vprašanih Slovencev nezadovoljna z ukrepi za reševanje naraščajočih življenjskih stroškov

V Sloveniji več kot polovica (60 odstotkov) vprašanih ni zadovoljnih z dosedanjimi nacionalnimi ukrepi za reševanje naraščajočih življenjskih stroškov, kar jo uvršča pod povprečje EU (64 odstotkov). Približno enakomerno razdeljeno je javno mnenje, ko gre za zadovoljstvo z ukrepi na ravni EU, s katerimi je nezadovoljnih 59 odstotkov vprašanih v Sloveniji.

Prebivalci EU so očitno občutili tudi finančne posledice zaradi pandemije covida-19, vojne v Ukrajini in višjih življenjskih stroškov. Skoraj polovica vprašanih (46 odstotkov) je namreč ocenila, da se jim je življenjski standard že znižal. Dobra tretjina pa meni, da znižanja življenjskega standarda niso opazili, pričakujejo pa, da jih bo to doletelo v tem letu. 

V primerjavi z letom 2021 se je povečal tudi delež tistih, ki se večino časa ali včasih soočajo s težavami pri plačevanju računov. Delež se je povečal s 30 na 39 odstotkov vprašanih. 

Tretjina vprašanih Slovencev s trenutnimi prihodki živi s težavami

Raziskava kaže, da je finančni položaj anketiranih v Sloveniji nekoliko boljši od povprečja v EU. Več kot polovica (59 odstotkov) jih pravi, da s trenutnim prihodkom živi dokaj udobno (13 odstotnih točk več od povprečja EU). Na drugi strani skoraj tretjina vprašanih (29 odstotkov) iz Slovenije s trenutnimi prihodki živi z nekaj težavami (7 odstotnih točk manj glede na povprečje EU).

"Ljudje so razumljivo zaskrbljeni zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, saj se vse več družin le stežka preživlja. Zdaj je čas za ukrepanje, da bi obvladali naše račune, upočasnili inflacijo in poskrbeli za rast našega gospodarstva. Zaščititi moramo najbolj ranljive v naši družbi," je ob objavi rezultatov dejala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Anketiranci si želijo tudi, da se Evropski parlament osredotoči na boj proti revščini in socialni izključenosti (37 odstotkov), za številne ostaja pomembno tudi javno zdravstvo (34 odstotkov vprašanih na ravni EU, medtem ko je ta odstotek v Sloveniji še višji, in sicer 42). Na ravni EU so anketirancem pomembni tudi ukrepi proti podnebnim spremembam (31 odstotkov). Visoko na lestvici je tudi podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (31 odstotkov vprašanih).

Večina vprašanih v Sloveniji članstvo v EU vidi kot koristno

V času kriz se je na drugi strani okrepila podpora Evropski uniji. 62 odstotkov vprašanih članstvo vidi kot dobro stvar, kar predstavlja enega najvišjih rezultatov od leta 2007. Dve tretjini evropskih državljank in državljanov menita, da je članstvo njihove države v EU pomembno, 72 odstotkov vprašanih pa, da je njihova država imela koristi od članstva v EU. 

Prav tako 36 odstotkov vprašanih Evropejk in Evropejcev pravi, da sta glavni prednosti članstva v EU prispevka k ohranjanju miru in krepitvi varnosti. Poleg tega menijo, da EU omogoča boljše sodelovanje med državami članicami (35 odstotkov) in prispeva h gospodarski rasti (30 odstotkov vprašanih).

58 odstotkov vprašanih v Sloveniji vidi članstvo v EU kot dobro stvar, 59 odstotkov jih meni, da je članstvo Slovenije v EU pomembno, 78 odstotkov pa, da je Slovenija imela koristi od članstva v EU. Anketirani v Sloveniji tudi menijo, da je ena izmed glavnih pridobitev, ki jih je prineslo članstvo v EU, prispevek h gospodarski rasti v državi (42 odstotkov vprašanih). Sledi pomen novih zaposlitvenih priložnosti, ki jih državljanom zagotavlja EU (31 odstotkov), in prispevek k ohranjanju miru ter krepitvi varnosti (29 odstotkov vprašanih). 

Menijo tudi, da članstvo v EU izboljšuje sodelovanje med Slovenijo in drugimi državami članicami EU.