Omejitev dostopa do trga delovne sile naj bi bila samo začasna, kljub temu pa je v državah pristopnicah, tudi v Sloveniji, požela neodobravanje. "Ne vidim smiselnosti takih prehodnih obdobij, zato seveda upamo, da bodo čim krajša," pravi Simona Zavratnik z Mirovnega inštituta.
Odločitev o omejitvi za delovno silo iz Vzhodne Evrope sta najprej sprejeli Nemčija in Avstrija, zelo hitro pa so enako potezo potegnile druge države, tudi Danska, Švedska in Nizozemska, ki so sicer zagotavljale, da bodo že od prvega dne po širitvi odprle svoje trge delovne sile. Takšne omejitve pa že kažejo na nestrpnost. "Evropa bo še nekaj časa ostala skupnost, tudi v okviru Evropske unije, v kateri se bodo pojavljali ksenofobični elementi, nacionalizem v takšnem ali drugačnem smislu," meni Miro Cerar s Pravne fakultete.
Evropska unija je v osnovi ekonomska skupnost in dokler je gospodarstvo v zagonu, je kršitve človekovih pravic lažje pomesti pod preprogo. "Dokler bo Evropa uspela biti ekonomsko uspešna in se v tem smislu razvijala, toliko časa bodo vse druge razlike med temi številnimi nacijami lažje premostljive," še dodaja Cerar.
Zaradi zaščite lastnih interesov postaja vedno strožja tudi politika Evropske unije do azilantov. Evropa, ki se zgraža nad slovensko zgodbo z izbrisanimi, v svojih okvirih z emigranti ne počne popolnoma nič drugega in kot pravi Cerar, je takšna dvoličnost v politiki prisotna že celo zgodovino.
Omejitev sicer kaže, da Evropska unija le ni velika idealna družina, s 1. majem, ko bo postala večja za deset držav in tako več kot 75 milijonov novih članov, pa bi se neugodni vplivi lahko še razširili. Tokratna širitev Evropske unije je namreč največja širitev doslej, sedanjim članicam pa se bodo prvič pridružile države z bivše strani rdeče zavese, ki so bistveno revnejše od evropskega povprečja.
