Evropa nas kaznuje

Slovenija pa mora zaradi sodnih zaostankov plačevati vedno več odškodnin. Evropsko sodišče je naši državi doslej naložilo že skoraj četrt milijona evrov odškodnin, ta številka pa se bo v prihodnjih dneh še povišala, saj bodo iz Strassboura namreč prispele nove sodbe, ki bi lahko proračun obremenile za novih 20 milijonov tolarjev.

Čeprav sodb še niso odprli, pa nihče ne dvomi o tem, da bo evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo zopet udarilo po žepu. Kot je dejal slovenski minister za pravosodje Lovro Šturm, Slovenijo najbolj zanima, "ali bo dosedanja najvišja izrečena kazen v višini 9.600 evrov ostala nespremenjena" oziroma ali bo nov primer prinesel kakšno bistveno povišanje odškodnin, ki jih mora država plačati oškodovancem.

Preden zadeve iz Slovenije pridejo pred evropsko sodišče, sicer naše državno pravobranilstvo skuša stvari rešiti s poravnavami. Vendar do sedaj brez uspeha, kot kaže si tožniki obetajo viške odškodnine, če primer prenesejo na evropsko sodišče.

Kot je pojasnil generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič, "tisti, ki zahtevajo zneske par tisoč evrov ali več, ponudb niso sprejeli". Vendar kot dodaja, je so tudi odškodnine, ki jih določa evropsko sodišče omejene, saj dosedanja praksa kaže, da evropsko sodišče pritožniku ne da odškodnine, ki bi presegala znesek par milijonov tolarjev.

Po sprejetju novega zakona, ki bi urejal odškodnine zaradi predolgih sodnih procesov, naj bi evropsko sodišče prejelo manj pritožb zaradi sodnih zaostankov v Sloveniji. Po novem se bodo namreč tisti, katerih sodni postopki se vlečejo nerazumno dolgo, najprej pritožili na slovensko sodišče in odškodnino zahtevali tu.

Višina odškodnin bo nekoliko spremenjena, je pojasnil minister Šturm, zato naj bi bile nižje od tistih, ki jih je doslej odmerjalo evropsko sodišče za človekove pravice, kar omenjeno sodišče tudi dopušča.

Odškodnine za državo vsekakor niso zanemarljiv strošek. V povprečju nas vsaka izgubljena tožba v Strassbouru stane okoli enega milijona tolarjev. Vlada omenjeni denar črpa iz proračunskih rezerv, ki so sicer namenjene nepredvidenim dogodkom.