Evropa izvzeta iz ameriških carin na jeklo in aluminij?

Ameriški trgovinski predstavnik Robert Lighthizer je sporočil, da bodo Evropa ter Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Mehika in Južna Koreja vsaj začasno izvzete iz carin na uvoz jekla in aluminija. To je odobril ameriški predsednik Donald Trump, medtem ko pristojni iščejo trajnejšo rešitev za carinjenje. Lighthizer je omenil Evropo, pri čemer še ni jasno, ali je mislil na EU ali celotno celino.

''Odločil se je, da bo začasno ustavil implementacijo teh carin v luči spoštovanja teh držav,'' je po poročanju ameriških medijev komentiral Lighthizer na senatni komisiji za finance. 

Če bo to trajno za omenjene države, pa se mora Trump še odločiti. 

Voditelji članic EU pričakujejo v kratkem od ameriškega predsednika potrditev, da je EU začasno izvzeta iz novih ameriških uvoznih carin na jeklo in aluminij. Ko bodo slišali njegovo sporočilo, bodo uskladili skupen odziv. Od EU se pričakuje svarilo pred protekcionizmom in podpora multilateralizmu.

Kot je znano, je Trump v začetku meseca napovedal 25-odstotno carino na uvoženo jeklo in 10 odstotno na aluminij, a je iz tega nemudoma izvzel Kanado in Mehiko, če bodo sledili severnoameriškemu prostotrgovinskemu sporazumu. 

Grožnja povračilnih ukrepov držav, ki jih je naštel Lighthizer, je za zdaj ustavljena, ameriško gospodarstvo pa se bo moralo soočiti z ukrepi Kitajske, ki ostaja na seznamu novih carin.

Carine bi zelo prizadel tudi Slovenijo

Če bi carine obveljale za države EU, bi to seveda občutila tudi Slovenija. Na vprašanje, kako močno bi ti ukrepi prizadeli slovensko jeklarsko in aluminijsko industrijo, je premier v odstopu Miro Cerar odgovoril, da gre na področju jeklarske industrije in izvoza aluminija za več kot 60 milijonov evrov izvoza letno. Ti ukrepi bi "precej prizadeli našo industrijo", je ocenil. Po neuradnih informacijah bi prizadeli več kot tri četrtine celotne panoge v obeh primerih.

Trump udaril po Kitajski

Trump je sicer danes uvedel še dodatne carine posebej na uvoz iz Kitajske zaradi kršenja intelektualne lastnine. Obenem je uvedel tudi nekatere omejitve na investicije.

Z več kot enoletno zamudo je tako uresničil grožnjo iz časa predsedniške kampanje leta 2016 in uvedel kazenske gospodarske ukrepe proti Kitajski, s katero imajo ZDA največji zunanjetrgovinski primanjkljaj. Ukrepi naj bi prizadeli za okoli 50 milijard dolarjev kitajskega izvoza v ZDA.

Namestnik direktorja sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše Everett Eissenstat je pred Trumpovim ukrepom novinarjem povedal, da bodo v 15 dneh objavili seznam kitajskega blaga, ki bo deležno dodatnih carin, nakar bo sledilo obdobje za pripombe zainteresiranih deležnikov. Šele nato bo ministrstvo za finance predstavilo dokončen seznam.

Za zdaj torej ni jasno, kaj bo dodatno ocarinjeno. Namen ukrepa je, da se odpravijo prednosti v medsebojnih trgovinskih odnosih, ki jih je Kitajska po prepričanju Trumpove administracije pridobila neupravičeno z nepoštenimi praksami.

Trump je ob tem napovedal tudi omejitve glede kitajskih investicij v ZDA, v Washingtonu pa bodo obenem sprožili postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) glede diskriminacije, ki so je ameriška podjetja po prepričanju ameriških oblasti deležna ob poslovanju na Kitajskem.

Trump je ob podpisu memoranduma sicer spet nekoliko napihnil številke in dejal, da imajo ZDA v trgovini s svetom 800 milijard dolarjev primanjkljaja, s Kitajsko pa polovico tega. ZDA so imele lani 566 milijard dolarjev primanjkljaja v zunanji trgovini, od tega s Kitajsko 375 milijard.

Ponovil je obtožbe, da številne države pri trgovinskih odnosih že dolga leta zlorabljajo ZDA, Kitajski pa je naročil, naj nemudoma sama zmanjša svoj zunanjetrgovinski presežek za 100 milijard dolarjev.

Zagotovil je, da kitajskega predsednika Ši Džinpinga, ki je pomagal pri Severni Koreji, spoštuje, vendar pa problem primanjkljaja ostaja. Ob tem je navedel podatek, da so v ZDA zaradi tega zaprli 60.000 tovarn.

Trump je z ukrepi proti Kitajski čakal več kot leto dni, ker je potreboval njeno sodelovanje v pritisku na Severno Korejo. Zdaj, ko se je načeloma dogovoril o srečanju s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom, pa je očitno presodil, da lahko obljubo iz kampanje uresniči.

Uradno je sicer podpisal memorandum, ki ameriškemu trgovinskemu predstavniku Robertu Lighthizerju nalaga, naj uvede višje carine na uvoz iz Kitajske, ki začnejo veljati 45 dni od podpisa memoranduma, čeprav se bo to verjetno dejansko zgodilo pozneje.

Časovni zamik pri uvedbi sankcij ohranja upanje, da juha ne bo tako vroča, kot jo je Trump skuhal, saj je tudi ob podpisu memoranduma dejal: "Govorili smo s Kitajsko in smo sredi zelo velikih pogajanj. Videli bomo, v katero smer bodo šla."

Ob Trumpovem podpisu memoranduma sta bila tudi svetovalec Peter Navarro in minister za trgovino Wilbur Ross, ki sta glavna pobudnika uvajanja trgovinskih omejitev in ovir za zaščito ameriške industrije.

Politične opozicije uvajanju kazenskim trgovinskim ukrepom proti Kitajski sicer v ZDA za razliko od tistih primerov, ko Trump s tovrstnimi ukrepi grozi ameriškim zaveznicam, skoraj ni. Gospodarski analitiki svarijo pred negativnimi posledicami trgovinske vojne, ki bi sledila ob kitajskih povračilnih ukrepih, krepak padec delniških indeksov na newyorških borzah ob Trumpovem podpisu memoranduma pa je jasno pokazal, kaj si o tem mislijo finančni trgi.

Ameriška trgovska podjetja niso navdušena in Wal-Mart, Target, Macy's, Best Buy ter druga so v ponedeljek Trumpu poslala pismo, naj ne uvede dodatnih carin, ker bo z njimi kaznoval ameriška gospodinjstva z višjimi cenami oblačil, čevljev, elektronike in drugega blaga.