Erik Kos, v. d. direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje, je preklical šest pogodb z razvojnimi agencijami za črpanje evropskega denarja, ker naj bi bili projekti slabo pripravljeni. V Bruslju je Slovenija tako pustila še 2 milijona neizkoriščenih evrov. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je res šlo za slabo pripravljene projekte, kot trdi Kos, ali morda za zlorabo položaja.
Preden je Kos postal v. d. direktorja direktorata na ministrstvu za delo, je imel agencijo, ki je prav tako kandidirala za evropska sredstva. Na javnih razpisih naj bi bil neuspešen. Sporno pa je, da je zdaj Kos na mestu, kjer odloča, katera agencija bo dobila evropski denar. In tako je šestim, ki so na javnem razpisu za evropska sredstva lani uspeli, pred dnevi preklical pogodbe za črpanje denarja.
Boris Klančnik iz Regionalne razvojne agencije Celje je prepričan, da je takšno delovanje "čista sabotaža". Klančnik poudarja, da to ni le sabotaža projektov, ampak sabotaža lastnih ljudi in projekte v Sloveniji ter partnerje v Evropi. Kos odgovarja, da so bili projekti teh agencij enostavno slabi ter da ne gre za maščevanje.
Agencije so tako sredi izvajanja programa ostale brez skoraj 2 milijonov evrov evropskih sredstev. Denar bo sedaj ostal v Bruslju. "Če gre za slabe projekte, trdim, da je boljše, da denar ostane v Bruslju, kot da ga kar tako porabimo," na očitke odgovarja Kos.
V Bruslju pa ne bo ostal le denar namenjen Sloveniji. Ker gre za mednarodni program in so agencije sodelovale s tujimi partnerji, bodo - zaradi preklica slovenskih pogodb - brez evropskega denarja ostale tudi tuje agencije. Škode naj bi bilo za skoraj 30 milijonov evrov.
"Mislim, da bo to zelo slabo tudi za prihodnje črpanje evropskega denarja," je prepričana Duška Lužar z Ekonomskega inštituta Maribor, ki poudarja, da takšna odločitev kaže na neresnost slovenskih izvajalcev, s čimer si Slovenija zapira vrata v Evropo, namesto, da bi si jih odpirala.
Agencije, ki so prepričane, da je preklic pogodb nezakonit, napovedujejo tožbo. Tudi na evropskem sodišču. Lahko pa se celo zgodi, da bodo tuji partnerji, ki so zaradi Slovenije ostali brez evropskih sredstev, tožili tudi državo.
