Predlog SDS je danes v DZ podprlo 28 poslancev, 45 jih je bilo proti. "Izboljšave zakona je koalicija onemogočila že drugič in to kljub obljubam predsednika vlade Roberta Goloba, da bo ta zakon popravljen," so po tej odločitvi sporočili iz SDS. Predlog so nato znova vložili v parlamentarno obravnavo in ob tem zapisali: "S tem dajemo vladi in vladajoči koaliciji možnost, da uresniči javne obljube predsednika vlade."

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je ob tem dejala, da bo "poslanska skupina SDS novelo zakona o štempljanju vlagala toliko časa, dokler ta neumnost ne bo ukinjena".

V SDS s predlogom želijo črtati nedavno uveljavljene novosti evidentiranja delovnega časa, to so med drugim beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence ter obvezne elektronske evidence za kršitelje. "S podporo zakonu ne boste povzročili nikakršne škode proračunu, boste pa preprečili nadaljnjo škodo, ki jo zakon povzroča gospodarstvu," je danes dejal Rado Gladek.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je ponovil stališče vlade. Zakonodajo je bilo treba spremeniti, ker je bilo ugotavljanje nepravilnosti na področju evidenc, ki so osnova za izvajanje določb o delovnem času, odmorih in počitkih, s tem pa za obnavljanje fizičnih moči delavca, delovno učinkovitost, dolgoročno ohranjanje delovne sposobnosti in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, doslej oteženo.

Predlog SDS je vnovič ocenil kot nepotreben. "Gre za popolnoma enak predlog, okoliščine pa se niso spremenile," je dejal. Ministrstvo je napovedalo, da bo tri mesece aktivno spremljalo izvajanje novele na terenu, tudi prek posebej za to vzpostavljenega elektronskega naslova, nato pa bo v začetku leta 2024 ponovno ocenilo stanje in "na podlagi dejstev po potrebi pristopilo k novi noveli".

Namen zakona po njegovih zagotovilih "ni oviranje gospodarstva ali oteževanje dela, ampak vzpostavitev verodostojnih evidenc, ki jih inšpektorat za delo v primeru kršitev delovnega časa potrebuje za zagotavljanje zakonsko opredeljenih delavskih pravic ter za vzpostavitev reda tam, kjer se te kršitve najbolj množično pojavljajo".

V koaliciji se s tem strinjajo. Sandra Gazinkovski iz Svobode je povedala, da mnenje vlade podpirajo. "V SDS bi vnovič preprosto črtali vse spremembe, ki jih je prinesla aprila sprejeta vladna novela, tudi tokrat pa ne ponudijo morebiti boljših zakonskih rešitev," je dejala in dodala, da pristransko povzemajo le delodajalsko zaskrbljenost, da so rešitve v praksi neizvedljive in da prinašajo dodatne birokratske ovire.

Soniboj Knežak je v imenu SD pozdravil napoved vlade, da bo po treh mesecih spremljanja izvajanja novele v praksi po potrebi pristopila k pripravi in oblikovanju morebitnih sprememb trenutno veljavnega zakona. V poslanski skupini Levica so po besedah Milana Jakopoviča prepričani, da tudi ponoven predlog opozicije "ni nič drugega kot poceni populizem, ki temelji na lažeh in zavajanju".

Do obstoječega stanja so zelo kritični v NSi. Aleksander Reberšek je dejal, da zaposleni in delodajalci opozarjajo, da je "novela zakona o evidencah prinesla nepotrebno evidentiranje skoraj vsakega premika zaposlenega, da so spremembe neživljenjske in prinašajo dodatno administrativno breme, hkrati pa ne pomenijo večje pravne varnosti za zaposlene". Predlog bodo zato podprli, saj si "želijo razvoja, ne pa dušenja podjetij in zaposlenih z nesmiselno birokracijo".

Anja Bah Žibert iz SDS je bila kritična, da je koalicija izsilila splošno razpravo, pri kateri pa sploh ni imela namena razpravljati. Zakon je označila za "zakon o obveznem štempljanju" in ga opisala kot "socialistično zapuščino". Ob tem je napovedala, da bo poslanska skupina SDS "novelo zakona o štempljanju vlagala toliko časa, dokler ta neumnost ne bo ukinjena".