To je danes v Luksemburgu po pogovoru s predsedujočim EU, luksemburškim premierom Jean-Claudejem Junckerjem, poudaril slovenski premier Janez Janša. "Na tej podlagi bomo zaključevali pogajanja," je dejal Janša. Ta temeljni cilj bo skupaj z nekaterimi zahtevami, do katerih naj bi bila Slovenija po Janševih besedah, "popolnoma upravičena glede na sedanji položaj in v primerjavi z drugimi članicami".
Odločitev o proračunu bo padla na vrhu premierjev in šefov držav naslednji teden. Če bo sprejet kasneje, Sloveniji grozi, da bo v Bruselj ne samo več plačevala kot prejemala, pač pa tudi financirala napredek manj razvitih.
Bo Slovenija financirala Veliko Britanijo?
Vse članice Evropske unije že zdaj plačujejo vsaka svoj delež za posebno postavko, znano kot britanski rabat, popust ali ček. Gre za edinstven dogovor, ki ga je v osemdesetih v pogajanjih za članstvo dosegla železna lady Margaret Thacher.
Težava za Slovenijo nastopi, če zaradi trmastega britanskega vztrajanja, da ohrani vseh pet milijard evrov, ki jih za London nakazujejo članice, evroproračun ne bo sprejet še ta mesec. Vsak kasnejši dogovor namreč pomeni, da se bo pri izračunih upoštevala nova statistika, po kateri naša država že presega prag povprečne razvitosti, zaradi česar bi prenehala biti upravičenka do vrste pomoči iz Bruslja.
Ker bo prihodnji evroproračun najverjetneje skromnejši, bodo manjši tudi pavšalni prihodki. Če k temu dodamo nesposobnost, da država počrpa hipotetične milijone evrov, do katerih lahko pride, če jih upraviči s projekti, ki jih financira tudi sama, je neto plačništvo resna nevarnost. Do zdaj zaradi prezapletenega sistema črpanja, ki ga je postavila stara vlada, nova pa še ne ve, kako bi ga spremenila, iz bruseljskih skladov ni prišel še niti evro, priznava finančni minister Andrej Bajuk.
Janša: Luksemburški kompromis je boljši
Kompromisni predlog, ki ga je kot podlago za dogovor o perspektivi na vrhu EU prihodnji teden pripravilo luksemburško predsedstvo, je po Janševi oceni blizu želenemu cilju.
Luksemburški predlog razvojnega financiranja podeželja s krepitvijo kohezije naj bi bil tako boljši od predlogov predsedstva EU, ki vztraja pri "klasičnem" financiranju kmetijstva preko subvencij. "V globalu EU in Slovenija kot njen del ne moreta biti zadovoljni, kako proračun podpira nekatere ključne razvojne opredelitve. Članice bomo morale za te cilje zdaj več nameniti iz lastnih proračunov," je menil Janša.
Janša gostuje pri Junckerju v okviru "prestolnic na turneji", ki se je začela 30. maja in bo predvidoma sklenjena 14. junija. Taka turneja je za EU sicer novost - doslej je namreč na turnejo hodil predsedujoči in pred posameznim vrhom obiskal prestolnice vseh članic.
Osrednji temi pogovorov sta bili dve: prihodnja finančna perspektiva EU za obdobje 2007-2013 ter pot za izhod iz krize, v katero je povezavo pahnil dvojni "ne" evropski ustavi. Slednja tema bo na vrhu v Bruslju predmet pogovorov, pri čemer bi morala EU soglasno skleniti, kaj storiti z ustavo, potem ko sta jo na referendumih zavrnili dve ustanovni članici, Francija in Nizozemska.
Prihodnja poraba naj znaša 1,07 odstotka BNP
Evropski parlament je sprejel dokončno stališče glede prihodnje finančne perspektive EU za obdobje 2007-2013, in sicer se zavzema, da bi povprečna poraba povezave znašala 1,07 odstotka bruto nacionalnega prihodka (BNP). Tako stališče so poslanci sprejeli s 426 glasovi "za" in 140 "proti", 122 pa se jih je vzdržalo. Soglasje evropskih poslancev je nujno za uspešno sklenitev kompromisnega dogovora o financiranju in porabi sredstev iz skupnega evropskega proračuna 2007-2013.
Evropski poslanci predlagajo nekoliko višjo povprečno porabo, kot ga predvideva zadnji predlog luksemburškega predsedstva EU, s katerim naj bi povezava prihodnjo porabo omejila na 1,06 odstotka BNP. S tem se skuša predsedstvo približati zahtevi šestih največjih plačnic v skupni evropski proračun (Nemčija, Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Avstrija in Švedska), ki zahtevajo omejitev porabe pri odstotku BNP. V konkretnih številkah danes sprejeti predlog parlamenta pomeni, da naj bi večletni proračun povezave znašal skupaj 975 milijard evrov. Evropska komisija je predlagala, da bi proračun znašal 1022 milijard evrov, luksemburško predsedstvo povezavi pa se je v zadnjem predlogu zavzelo za približno 875 milijard evrov.
