'Pridržki posledica notranjepolitičnih zadev Slovenije'

Hrvaška je v Bruslju začasno zaprla še dve poglavji v pogajanjih z EU – o socialni politiki in zaposlovanju ter o svobodi opravljanja storitev, in ima tako od danes odprtih 28 in začasno zaprtih 17 od 33 poglavij, o katerih se pogaja z EU. Vseh poglavij je sicer 35, vendar ji pri poglavju o institucijah in poglavju razno pravnega reda EU ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo.

Tako Hrvaška kot prihodnje špansko predsedstvo EU ob tem načrtujeta, da se bodo pristopna pogajanja z EU končala v prvi polovici prihodnjega leta. Na vprašanje, kateri so največji izzivi pred njo za dosego tega cilja, sta švedski zunanji minister Carl Bildt in predstavnik Evropske komisije za širitev Michael Leigh izpostavila poglavje o pravosodju in temeljnih pravicah.

Vprašanje sodelovanja s Haagom zelo resno

Bildt je izrazil upanje, da bodo vprašanja boja proti korupciji in organiziranega kriminala ter sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije čim prej rešena, saj so po njegovem mnenju zelo pomembna za napredek Hrvaške na poti v EU. "Vprašanje sodelovanja s haaškim sodiščem je zelo resno, kakor tudi korupcija in organiziran kriminal," pa je dejal Leigh, ki je nadomeščal komisarja za širitev Ollija Rehna.

Slovenija ni pojasnila pridržkov

Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je sicer v Bruslju izrazil obžalovanje, da je Hrvaška zgolj začasno zaprla dve poglavji, ne pa tudi odprla treh, pri katerih ima pridržke Slovenija. Bildt je na vprašanje, kako resen je po njegovem mnenju ta problem s pridržki Slovenije, odgovoril, da jemlje kot samoumevno, da bo to rešeno "precej kmalu". Tako Jandroković kot Bildt sta sicer dejala, da jima Slovenija ni pojasnila, zakaj ima pridržke.

"Gre za neobičajno potezo slovenske strani. Rešili smo problem meje, odločili smo se za arbitražni sporazum in tedaj smo rekli, da je proces pogajanj ločen od vprašanja meje," je dejal Jandroković. "Zakaj ta blokada, v tem trenutku ne morem točno reči, ker nisem dobil natančnega odgovora od slovenske strani," je dodal in ocenil, da ni razlogov, da ta poglavja ne bi bila odprta.

Hrvaški zunanji minister je še povedal, da je o tem govoril s slovenskim kolegom Samuelom Žbogarjem na njunem nedavnem srečanju v Sarajevu, a da natančnega odgovora žal še vedno nima, čeprav so zanj prosili že pred letom. "Verjamem, da bo Slovenija odpravila pridržke do naslednje medvladne konference, ki jo pričakujemo v začetku prihodnjega leta," je še povedal Jandroković.

'Sklepna faza pogajanj'

Bildt je sicer še povedal, da je Hrvaška med švedskim predsedovanjem EU vstopila v sklepno fazo pogajanj z EU in napovedal začetek pripravljanja osnutka njene pristopne pogodbe za sredo. Vodja švedske diplomacije upa na gladko končanje pogajanj in ne dvomi o predanosti Hrvaške temu cilju. Bildt je vesel, da jim je uspelo pospešiti pogajanja in upa, da bo EU lahko kmalu pozdravila Hrvaško kot novo članico.

Jandroković pa je še dejal, da je bilo švedsko predsedstvo zanje najuspešnejše doslej. To je bila tretja in zadnja pristopna konferenca Hrvaške in EU med švedskim predsedovanjem, med katerim je kandidatka po popolnem zastoju med predhodnim, češkim predsedovanjem skupno odprla šest in začasno zaprla deset poglavij v pogajanjih z EU.

Preboj je omogočil dogovor o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, po katerem je Hrvaška oktobra odprla šest in začasno zaprla pet poglavij, pri katerih je imela Slovenija zadržke zaradi prejudiciranja meje. Novembra pa je začasno zaprla še tri.

Poleg treh poglavij s pridržki Slovenije in poglavja o pravosodju je samo še eno, ki ga Hrvaška še ni odprla – o konkurenci, kamor sodi vprašanje preoblikovanja hrvaških ladjedelnic, ki pa prav tako še ni rešeno.

Kosor: Gre za notranjepolitične zadeve Slovenije

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je ocenila, da so pridržki Slovenije posledica slovenskih notranjepolitičnih zadev. Kot je dodala, gre za "začasno blokado", za katero pričakuje, da bo umaknjena 16. februarja prihodnje leto na prihodnji medvladni konferenci.

Dejala je še, da se Hrvaška približuje času, ko bo lahko rekla, da je storila vse, kar je lahko glede manjkajočih dokumentov o topniških napadih na Knin v času operacije Nevihta leta 1995, vlada pa si prizadeva tudi za novi javni razpis za privatizacijo hrvaških ladjedelnic, ki bo predvidoma v začetku februarja in ne 6. januarja, kot je bilo napovedano. Vprašanje preoblikovanja ladjedelnic je namreč pogoj za odpiranje pogajalskega poglavja o konkurenci.

Balažic: Zadržki znani

Uradni govorec slovenskega zunanjega ministrstva Milan Balažic je ob tem zagotovil, da so zadržki Slovenije znani, saj gre za vprašanje, na katera Slovenija opozarja že leta. Pojasnil je, da zadevajo predvsem vprašanje ribolovnih pravic, pa tudi nekaterih obveznosti Hrvaške.

Poglavji 13. in 27. sta po njegovih besedah tako povezani s vprašanjem Sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju (Sops) in hrvaške zaščitne ekološke-ribolovne cone (ERC). "Tukaj se je potrebno dogovoriti okoli tega, kako se bosta zadevi urejali naprej – pri Sopsu gre za vprašanje ribolova, pri ERC pa tudi za neka zagotovila, da ne bo ponovno uveljavljen proti Sloveniji," je dodal. Pri obeh poglavjih gre predvsem za vprašanje ribolovnih pravic, je poudaril.

Pri poglavju okolje je še vedno odprto vprašanje nekaterih hrvaških obveznosti glede Nuklearne elektrarne Krško, za katere Slovenija želi, da jih Hrvaška spoštuje, je dodal. Ko bosta omenjeni poglavji glede teh vsebinskih vprašanj dogovorjeni, bo po oceni Balažica "veliko lažje odpreti" tudi 32. poglavje o zunanji in varnostni politiki, kjer gre med drugim tudi za vprašanje dobrososedstva.

'V interesu Slovenije, da čim prej začnemo z delom'

Na vprašanje, ali je Hrvaška s temi zadržki seznanjena, je Balažic dodal, da bi ga zelo čudilo, če ne bi bila, saj gre za neke stvari, na katera je Slovenija že leta – ne samo ta vlada, tudi kakšna prej – v pristopnem procesu Hrvaško že opozarjala, da jih mora urediti.

Ponovil je, da pri teh zadržkih nikakor ne gre za vprašanje meje, ampak za spoštovanje sporazumov. Poudaril je, da je v interesu Slovenije, "da Hrvaška čim prej zaključi vsa ta pogajanja in da jih uspešno sklene v naslednjem letu, ker je nato na to vezano oblikovanje arbitražnega sodišča in v našem interesu je, da čim prej začne z delom".