Slovenija vključitve v Evropsko unijo ni občutila kot nek drastičen prelom ali spremembo, ampak kot normalno nadaljevanje poti v pozitivno smer, kot vrnitev v okolje, ki mu Slovenci zgodovinsko, kulturno in geografsko že od nekdaj pripadamo, je ob prvi obletnici vstopa države v Evropsko unijo na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril predsednik vlade Janez Janša.
Čeprav je v času vključevanja v povezavo obstajala skrb, ali bomo zmogli naloge, ki jih prinaša polnopravno članstvo, pa je bilo bistveno več samozavesti in pokazalo se je, da je Slovenija ta nov položaj dobro obvladala, ter se učinkovito vključila v delovanje evropskih institucij in v sooblikovanje politik Evropske unije.
Slovenija z evropskimi državami deli skupne probleme, to so neugodna demografska gibanja in povečevanje globalnih konkurenčnih pritiskov, tehnološko zaostajanje za ZDA. Slovenija je resno vzela cilje lizbonske strategije, v tem obdobju pa so zanjo velik izziv pogajanja o prihodnji finančni perspektivi povezave.
Z vstopom v EU je Slovenija postala tudi vplačnica v skupni evropski proračun, kljub temu pa neto prejemnica evropskih sredstev v višini 3,42 milijarde tolarjev, čeprav je bil načrt višji, je poudaril Janša. Razlogi za "nižji izplen" od načrtovanega so neizkoriščena sredstva, ki so posledica slabšega črpanja. Podobne težave imajo tudi druge države članice, vendar pa je eden od razlogov za Slovenijo specifičen, to pa je velika zapletenost postopkov za črpanje sredstev. Prvo leto članstva je dalo pozitivne rezultate za gospodarstvo, dokončno pa bo Slovenija deležna prednosti skupnega trga, ko bo po načrtih v začetku leta 2007 prevzela skupno evropsko valuto evro.
Slovenija je med prvimi državami članicami ratificirala evropsko ustavno pogodbo, je spomnil Janša, ki je opozoril tudi na dileme, s katerimi se pred ratifikacijo ustave soočajo v nekaterih drugih članicah, predvsem v Franciji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem, Češkem in Poljskem. Obstaja možnost, da bo v kateri od teh držav zavrnili ustavo. To bo nekoliko zavrlo proces evropske integracije, vendar pa ne bi šlo za katastfrofo, ki bi postavila pod vprašaj obstoj EU, je poudaril Janša.
Drnovšek: EU nudi možnosti
Predsednik države Janez Drnovšek pa je pred prvo obletnico vstopa Slovenije v EU ocenil izkušnjo, ki jo ima država po letu dni bivanja skupaj z drugimi evropskim državami v uniji. Menil je, da bo sicer najbolj vidne učinke vstopa Slovenije v EU prineslo leto 2007, ko bo država uvedla evro in vstopila schengensko območje, ob tem pa opozoril, da mora Slovenija nujno pospešiti dinamiko črpanja evropskih sredstev in si v pogajanjih za prihodnjo finančno perspektivo 2007-2013 zagotoviti neto prejemniški položaj.
"EU nam ne bo sama servirala vsega, a tam je odprta možnost, da izkoristimo sredstva, ki bodo pospešila slovenski razvoj in dvignila kakovost življenja v Sloveniji," je še menil Drnovšek.
"Morda se komu zdi, da po letu dni še ni veliko videti, da še ni veliko konkretnih materialnih posledic našega bivanja v združeni Evropi. To je najbrž res," je dejal Drnovšek in dodal, da je proces postopen in nekateri najbolj vidni učinki se bodo pokazali v začetku leta 2007, ko bo Slovenija prevzela skupno evropsko valuto in ko bo vstopila v schengenski prostor.
"Vendar moramo biti ob tem, ko ugotavljamo, do po prvem letu še ni veliko konkretnih rezultatov in učinkov, pozorni na to, da jih z našim delovanjem v EU zagotovimo za prihodnje leta," je še dejal Drnovšek.
Rupel: Zelo pozitivna izkušnja
Izkušnja z Evropsko unijo je za Slovenijo po vstopu v povezavo zelo pozitivna. Slovenija, ki je skozi velika vrata vstopila na prizorišče evropske in mednarodne politike, zdaj ne rešuje le svojih problemov in ne skrbi le zase. V EU ne gre za to, da bi država zagovarjala samo nacionalne interese, kar verjetno vsaka država v resnici počne, gre za to, da morajo države zagovarjati tudi evropske, skupne interese, je v Ljubljani izjavil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in izrazil prepričanje, da se je država v minulem letu uveljavila kot glasnik evropskih interesov.
