Na konferenci je minister Rupel poudaril, da predlog evropske komisije o financiranju kmetijstva in regionalnega razvoja v državah kandidatkah za Slovenijo ni sprejemljiv, zato slovenska diplomacija napoveduje okrepitev pogajalske mreže. Če bo potreben referendum o vstopu Slovenije v Nato, pa je po Ruplovem mnenju njegova izvedba bolj smiselna po prejetem povabilu, ne pa pred tem. O odnosih z EU je Rupel dejal, da bo Ljubljana v prihodnjih tednih v Bruslju in državah članicah lobirala, da bi pogajalska izhodišča petnajsterice o sklepnem delu pogajanj približali slovenskim interesom. Ministrstvo je ob tem predstavilo tudi načrt preoblikovanja misije Republike Slovenije pri EU v Bruslju v stalno predstavništvo. "Do konca leta 2003 bomo na tem področju zaposlili 26 novih diplomatov, ekspertov iz različnih ministrstev," pojasnjuje Rupel.
Kar zadeva odnose s sosednjimi državami, minister Rupel upa, da bosta Hrvaška in Italija čimprej odpravili diskriminatorne ukrepe. Rupel se bo konec meseca na Dunaju srečal z avstrijsko kolegico Benito Ferrero-Waldner, s katero se bosta udeležila uvoda v sestanek zgodovinskega dela mešane zgodovinsko-pravne komisije. Prepričan je, da se bo v Avstriji ugodno rešilo tudi vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem, izrazil pa tudi upanje na dobro rešitev problema z osebnimi izkaznicami v štirih dvojezičnih tržaških občinah. Sicer ministrstvo ostro zavrača očitke, da se slovenska zunanja politika včasih odziva preveč medlo, in da je popustljiva.
Kdaj bodo Hrvati odpravili sporni odlok?
Hrvaška še ni odgovorila na slovenski predlog za pripravo strokovnih pogovorov o spornem hrvaškem odloku o cestnem prevozu nafte in njenih derivatov. To je na današnji novinarski konferenci izpostavil tudi minister Rupel in ponovil, da Ljubljana od Zagreba pričakuje čimprejšnjo odpravo spornega odloka. Slovenske zahteve so jasne: Hrvaška mora ponovno zagotoviti takšne pogoje tranzita po svojih cestah, kot so veljali pred uvedbo prvih omejitev pred slabim mesecem, poudarjajo na slovenskem zunanjem ministrstvu. Če dvostranski strokovni pogovori ne bodo prinesli ustreznega rezultata, bo Ljubljana formalno sprožila spor znotraj Svetovne trgovinske organizacije (WTO), opozarja slovenska diplomacija. Na vprašanje, do kdaj je Slovenija pripravljena čakati na hrvaški odgovor v naftnem sporu, pa je Rupel odgovoril, da bodo v WTO konec tega tedna imeli sestanek, kjer bodo razpravljali o problemu. Naša želja pa je, da bi Hrvaška nekatere svoje restrikcije odpravila že pred tem sestankom.
Omejitve uvoza jekla
Minister je opozoril tudi na majše težave, ki so se pojavile v odnosih z ZDA in Bolgarijo. Washington namreč načrtuje omejitev uvoza jekla, kar bo najbolj občutilo ravensko podjetje Metal. Kot je spomnil Rupel, je državni sekretar na MZZ Samuel Žbogar z ameriškim veleposlanikom v Ljubljani Johnnyjem Youngom že govoril o načrtih ameriške administracije o omejitvi uvoza jekla ter mu pojasnil, da slovenski izvoz ne more ogroziti ameriške jeklarske industrije. Spomnil je še, da je tudi premier Janez Drnovšek na ameriškega predsednika Georgea Busha naslovil pismo s podobno vsebino in ga prosil, naj slovenske proizvajalce izvzame iz omejitev uvoza. S predstavniki ameriške administracije se o tem problemu pogovarja tudi slovenski veleposlanik v Washingtonu Davorin Kračun.
Bolgarija krši mednarodni sporazum?
Kršenje mednarodnih sporazumov pa po besedah ministra Rupla predstavlja ukrep Bolgarije, ki namerava uvesti nekatere omejitve ob nakupu zdravil, ki niso izdelana v Bolgariji, EU ali ZDA. Tako je minister Rupel bolgarskega kolega Solomona Pasija prosil, naj se posveti temu vprašanju, in opozoril, da bi tak ukrep pomenil kršenje mednarodnih sporazumov in kriterijev organizacij in povezav, kot so WTO, EU in CEFTA. Po Ruplovem mnenju bi sprejetje takšnih ukrepov zelo negativno vplivalo tudi na približevanje Bolgarije evroatlantskim integracijam.
