Predsedujoči Evropski uniji, irski premier Bertie Ahern, je nocoj v večurnih dvostranskih usklajevanjih s posameznimi delegacijami držav članic dosegel politično soglasje o ustavni pogodbi.
Irsko predsedstvo se je namreč celo popoldne sestajalo z delegacijami, ki so imele zadržke do irskega predloga ustavne pogodbe. Po navedbah nekaterih diplomatov se je najbolj vztrajno upirala Poljska.
Ukinjeno načelo komisarja na članico
Skladno z novim irskim papirjem bo za Evropsko komisijo leta 2014 ukinjeno načelo komisarja na članico, ob enakopravni rotaciji pa bosta svojega predstavnika v njej imeli dve tretjini držav, "razen če se Evropski svet na podlagi soglasja ne odloči tega spremeniti".
Kar se definicije ključnega načina odločanja v Svetu EU tiče, to je dvojne večine, predsedstvo predlaga, da bi bila ta zakoličena pri najmanj 55 odstotkih držav, kar pa ne sme biti manj kot 15 članic, ki hkrati predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva unije. Sprejem posamezne odločitve bi lahko preprečile najmanj štiri države.
Uvedli sistem zasilne zavore
Predsedstvo uvaja tudi sistem zasilne zavore po modelu kompromisa iz Joanine, po katerem bi lahko skupina držav, ki predstavlja tri četrtine prebivalstva ali tri četrtine držav članic, ki lahko preprečijo odločitev, o njej terjala ponovno razpravo. Zasilna zavora pa naj bi bila le prehodne narave, za čas od uveljavitve novega sistema glasovanja leta 2009 do leta 2014, ko naj bi se članice z navadno večino dogovorile za njeno ukinitev.
Zadnji kompromis se nanaša tudi na gospodarske teme, sporne za nekatere države, na pa tudi na vprašanje, ki ga je sicer omenjalo sedem članic, to pa je omemba krščanskih korenin Evrope v ustavi. V tem vprašanju obstaja konsenz, da omemba verskih korenin zadostuje, meni predsedstvo.
"Evropa bi z dogovorom o predsedniku in ustavi znova pridobila pozitivno podobo v očeh javnosti, v nasprotnem primeru pa vnovič zamudila lepo priložnost," je dejal dosedanji predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, po besedah katerega je voditelje na četrtkovi večerji, kjer je potekala razprava, "mučila slaba prebava".
Kdo bo nasledil Prodija?
Voditelji EU so imeli na dnevnem redu tokratnega srečanja tudi pogajanja o novem predsedniku Evropske komisije, kar pa zaradi intenzivnih pogajanj o ustavni pogodbi ni prišlo na vrsto. Prvi dan pogajanj, v četrtek, so voditelji članic sicer razpravljali o novem predsedniku EK, vendar nobeden od kandidatov ni zbral dovolj široke podpore.
"Kljub intenzivnim prizadevanjem nam konsenza o enem imenu še ni uspelo doseči," je dejal predsedujoči povezavi, irski premier Bertie Ahern. O imenih konkretnih kandidatov Ahern še vedno ni bil pripravljen javno govoriti, je pa povedal, da je bilo na njegovem seznamu "osem do devet" kakovostnih kandidatov, katerih število pa se zdaj krči. Zaradi nesoglasja o imenu predsednika komisije se je evropski vrh sicer podaljšal, na koncu pa so udeleženci razpravo preložili za nedoločen čas.
Verhofstadt odstopil od boja
Glavna protikandidata sta bila belgijski premier Guy Verhofstadt in evropski komisar za zunanje odnose, Britanec Chris Patten. V petek pozno zvečer pa je belgijski premier Verhofstadt sporočil, da umika svojo kandidaturo.
"Ne morem več kandidirati za predsednika Evropske komisije," je Verhofstadt sporočil novinarjem. "Nisem želel, da bi se negotovost vlekla še naslednjih nekaj tednov," je dodal. Danski premier Rasmussen pa je dodal, da pričakuje, da bo odločitev o izboru kandidatov znana v nekaj dneh, še pred koncem irskega predsednikovanja Uniji, 30. junija.
Verhofstadta sta v bitki za Prodijevega naslednika najbolj vztrajno podpirali Nemčija in Francija, zaradi njegovih preveč "federalnih" pogledov pa mu je nasprotovala predvsem Velika Britanija.
Nadalje naj bi bili v bitki za položaj tudi danski premier Anders Fogh Rasmussen, avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, portugalski premier Jose Durao Barroso in francoski zunanji minister Michel Barnier.
Po kuloarjih naj bi se sicer kot možna kandidata omenjala tudi unijin zunanjepolitični predstavnik, Španec Javier Solana, in evropski komisar za pravosodje in notranje zadeve, Portugalec Antonio Vitorino.
Britanski zunanji minister Jack Straw je danes za BBC ocenil, da Verhofstadt nima podpore niti Velike Britanije niti določenega števila drugih članic. Straw je še pojasnil, da dodatna posvetovanja še potekajo, in dodal, da bi London na mestu predsednika Evropske komisije "zelo rad videl" britanskega konservativca Chrisa Pattena, dosedanjega komisarja za zunanje odnose. "Chrisa občudujem. O tem sicer nikoli nisem govoril, ker sem menil, da to ne bi koristilo njegovi kandidaturi," je svoje stališče opisal britanski zunanji minister.
Sicer je nemški kancler Gerhard Schröder konservativce opozoril pred možnostjo politične blokade. "Ne sme priti do enostranskih in strankarsko političnih orientacij," je poudaril Schröder. Kot je tudi dodal, Nemčija pri izbiri predsednika komisije nima nobenih lastnih političnih interesov. Nesoglasja se utegnejo zaostriti do te mere, da bo vrh odločitev odložil v mesec julij.
Janša o predsedniku EK
Predsednik SDS Janez Janša je prepričan, da bi moral biti Prodijev naslednik iz vrst zmagovalke volitev v evropski parlament, Evropske ljudske stranke. "V kolikor bodo volivci videli, da so na volitvah glasovali za neko večinsko opcijo, vlado pa vodi opcija, ki je volitve izgubila, potem bo naslednjič udeležba (na volitvah) še manjša," je prepričan Janša, ki ob tem poudarja, da bodo tako volivci prepričani, da njihov glas na evropskih volitvah ne šteje.
