'EU bi ob upravičenih kritikah Madžarske morala videti tudi soodgovornost za razmere'

Madžarski se obeta mehanizem pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava, s čimer imajo po mnenju Bruslja v Budimpešti konkretne težave. S tem je slovenska vzhodna soseda postala prva država v zgodovini EU, proti kateri je bil sprožen takšen postopek. Komisar EU za pravosodje Didier Reynders je pojasnil, da ima komisija "dovolj trdno podlago za uradno sprožitev mehanizma", ta naj bi se zgodila v prihodnjih dneh ali tednih. V Bruslju omenjajo tudi sproženje postopka po 7. členu pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva celo odvzem glasovalnih pravic kršiteljici. Razprava o Madžarski po tem postopku je predvidena za maj. Madžarsko nevladne organizacije in večina evropskih držav obtožujejo erozije demokratičnih institucij in korupcije.

V vladni NSi poudarjajo, da komisija proti Madžarski še ni sprejela nobenega izvršilnega ukrepa glede omejitve financiranja. Najprej bo potekala politična razprava o odločitvi, pričakovati je tudi pritožbe Madžarske, na koncu pa mora odločiti Svet EU. Za vsako zmanjšanje financiranja je potrebna kvalificirana večina, kar pomeni vsaj 55 odstotkov držav EU, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva bloka. V Novi Sloveniji tako pojasnjujejo, da gre le za začetek implementacije uredbe. "O sorazmernosti bomo lahko sodili ob zaključku postopka, ko bo znan morebitni znesek zadržanih sredstev."

Medtem v opozicijskih SD, LMŠ, SAB in Levici pozdravljajo naznanitev komisije. Socialni demokrati so jo "težko pričakovali". "Evropska unija bo lahko odgovorila na največje izzive prihodnosti zgolj, če bodo njene države gradile zavezanost demokraciji, vladavini prava in človekovim pravicam kot temeljnim vrednotam EU." V stranki podpirajo vse mehanizme in sankcioniranje proti Madžarski, vključno z neposrednim pogojevanjem črpanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Tudi v LMŠ so pričakovali takšno odločitev Evropske komisije, označujejo jo za pričakovano in pravilno. Pri tem dodajajo, da gre za posledico predhodne potrditve od Evropskega sodišča, ki je prišla "po večletnem opominjanju Orbanove Madžarske, da krši tisto, čemur se je zavezala s pristopom v EU". Ukrep vidijo kot logičen in sorazmeren, ki "mora trajati tako dolgo, dokler Madžarska ne uredi sistema tako, da bo spoštoval načelo vladavine prava".

"Podrejanje domačega sodstva partikularnim političnim interesom vladajoče politične klike, ki ji načeljuje Orban, je nedvomno hujša kršitev demokratičnih standardov, zato je treba vodstvo Madžarske, ki se poslužuje teh praks, temu ustrezno sankcionirati," so prav tako ostri v Levici. V stranki izpostavljajo, da bi pri omejitvi financiranja morali ciljati na "demontažo koruptivnih projektov, iz katerih se napaja Orbanovo kapitalsko politično omrežje".

V SAB menijo, da so sankcije upravičene. "Članica EU, ki ruši demokracijo in neodvisnost medijev ter ne spoštuje človekovih pravic, ne sme biti deležna finančne podpore Unije." 

V stranki NSi so sicer v odnosu do politike madžarskega voditelja Viktorja Orbana in stanja demokracije na Madžarskem uglašeni s stališčem Evropske ljudske stranke in menijo, da je stanje demokracije, neodvisnih inštitucij in medijev na Madžarskem "skrb vzbujajoče". "Skupne evropske vrednote so temelj projekta evropskega povezovanja. V Novi Sloveniji podpiramo prizadevanja evropskih inštitucij, da uveljavijo dosledno spoštovanje skupnih vrednot, standardov in zakonodajnega okvira za vse članice povezave." Vseeno pa v Novi Sloveniji opažajo, da je komisija čakala na volilni rezultat na Madžarskem in na podlagi tega takoj pričela s postopkom. 

Da ima odločitev takoj po madžarskih volitvah politične implikacije, ocenjujejo tudi v Levici, kjer opozarjajo na dvojna merila in razvrednotenje legitimnosti postopkov. "Orbanov avtoritarni režim nedvoumno krši temelje pravne države in s tega vidika je odziv evropskih institucij upravičen. Po drugi strani se lahko vprašamo, zakaj recimo Poljske ni doletela podobna sankcija. Če Evropska komisija uveljavlja sankcije po kriteriju tega, kdo je v nekem trenutku politični nasprotnik in kdo ne, to razvrednoti legitimnost tega početja."   

V SNS, ki je v aktualnem mandatu vlade aktivno 'asistirala', menijo, da je odločitev Komisije pristranska, saj da je "v popolnem nasprotju s proklamirano evropsko svobodo lastne odločitve." Prav tako menijo, da ukrep ne bi bil sorazmeren, ter da "Komisijo zanima samo to, kateri Soroševi organizaciji bodo podelili denar, ki so ga ukradli Madžarom".

'Iliberalna' demokracija na periferiji EU

Nekaterih evropskih držav, predvsem Madžarske in Poljske, se je v zadnjih mesecih prijela etiketa "iliberalnih" oz. "neliberalnih" demokracij. V tej smeri naj bi po opozorilih opozicije krenila tudi Slovenija. Zato tako opozicijske stranke kot del civilne družbe že dalj časa opozarjata pred "zaskrbljujočimi trendi".

Toda v Levici izpostavljajo, da t. i. iliberalne demokracije, kot sta Madžarska in Poljska, niso nastale čez noč. "V tranziciji je tako na primer Poljska prevzela liberalno demokratsko ureditev, a praktično takoj začela s procesom retradicionalizacije, zmanjševati nekatere svoboščine, ki so bile v realno obstoječem socializmu zagotovljene." Pri tem so primerjali spremenjen odnos poljske države na področju reproduktivnih pravic žensk, kjer je danes splav praktično prepovedan. Prav tako 'rojstvo problema' vidijo v tranziciji in tem, da sta vstop nekdanjih socialističnih držav v EU spremljala deindustrializacija in pristanek na periferno vlogo nasproti centralnim državam.

"Periferne države so bile reducirane na podizvajalke in dobaviteljice polizdelkov ter poceni delovne sile za izvozno industrijo v centralnih državah. Slab socialni položaj prebivalcev in neenakomeren položaj do gospodarsko močnejših držav članic je na periferiji privedel do vzpona skrajne desnice. Evropska unija bi torej morala ob upravičenih kritikah madžarskega in poljskega režima videti tudi vzroke in soodgovornost za trenutno stanje," opozarjajo v Levici.

LMŠ: Iliberalne politike nikoli ne bomo dovolili v Sloveniji

V Novi Sloveniji pravijo, da se z razlago pojma "iliberalna demokracija" ne ukvarjajo. "Za nas obstaja demokracija v najširšem smislu besede. Ker gradimo politiko na krščanskih vrednotah, smo krščanski demokrati."

Medtem pa druge stranke v okviru 'iliberalnega' tabora vidijo tudi aktualno vladajočo SDS. "V LMŠ se od iliberalne politike nekaterih držav, ki jo simbolizira orbanizacija države in družbe, napadi na institucije, medije, nevladne organizacije distanciramo in je nikoli ne bomo dovolili v Sloveniji. Iliberalne ali neliberalne politike, slovenski janšizem ali orbanizacija, so tiste, ki so v popolnem nasprotju ideji liberalne Evrope, ki ji sledimo v naši stranki, in so tiste, ki omejujejo državljanske svoboščine in si podrejajo vse," pravijo v največji opozicijski stranki.

Socialni demokrati opozarjajo, da se je predsednik vlade pri odločanju na evropskem vrhu "večkrat postavil na napačno stran, tujo vrednotam in načelom, ki smo jih razvijali vse od vključitve v Evropsko unijo". Umeščenost Slovenije med jedrne države EU, vključno z Nemčijo in Francijo, ki so te mehanizme ves čas podpirale, je ena njihovih najpomembnejših zunanjepolitičnih usmeritev, utemeljujejo.

SAB aktualno vlado označuje za neodgovorno, saj da pelje Slovenijo v avtoritarni režim po vzoru Viktorja Orbana. "Temu moramo narediti konec in našo državo znova vrniti na pot spoštovanja pravne države in človekovih pravic," so zapisali v odgovoru. 

V SNS glede koncepta demokracije pravijo, da je "demokracija samo tista, ki ljudem dovoljuje razmišljanje in delovanje do roba, kjer posega v integriteto sogovornika. Omejevanje tega pa je evropsko pojmovanje demokracije, ki se uči iz Orwellovih romanov."

Na naša novinarska vprašanja niso odgovorili v SDS ter stranki Konkretno.