'Etičnemu ravnanju se ne smemo odpovedati niti, ko bi nas razmere nagovarjale drugače'

Potem ko je 19. oktobra Slovensko zdravniško društvo (SZD) vlado pozvalo, naj izvajalcem zdravstvenih storitev podeli imuniteto za kazenske in civilne tožbe za čas epidemije, ker naj bi bil zdravstveni sistem preobremenjen, bolezen pa premalo poznana, zaradi česar bi lahko zdravniki in medicinske sestre v stiski ob omejenih resursih reagirali zmotno, pa se je danes oglasila skupina zdravnikov, ki se s podelitvijo imunitete ne strinja.

"Skupina zdravnikov, ki se zaveda, da je naše delo povezano tudi s tveganjem, da se pri presoji in zdravljenju lahko zmotimo, da morda kaj spregledamo ali da pri diagnostiki in/ali terapevtskih posegih pride do zapletov, meni, da pobuda za pridobitev imunitete, kot je obrazložena v dopisu, ki ga je predsednik SZD ,prof. dr. Radko Komadina, dr. med., posredoval vladi Republike Slovenije, ne odraža stališča večine slovenskih zdravnikov," so zapisali v izjavi za javnost.

Ta poziv in z zahteva po imuniteti implicitno kažeta na priznanje, da se dela velika škoda pacientom in da obstaja želja po pravni odvezi za posledice, pojasnjujejo. Prepričani so, da zaradi vzrokov, ki so v slovenskem zdravstvenem sistemu prisotni že trideset let, ne morejo in ne smejo znižati standardov varnosti pacientov v obravnavi. "Naloga vlade je, da z ustreznimi ukrepi, s financiranjem in z izobraževanjem poskrbi za zadostne zmogljivosti, opremo in usposobljen kader. Zato je absolutno nesprejemljivo, da bi bila imuniteta kadar koli izglasovana kot reševanje tega problema. Naj spomnimo, da je temeljni aksiom medicine 'primum nil nocere'. Tudi v vojnih razmerah. Temelj delovanja zdravnika je vedno upoštevanje etike. Brez upoštevanja etičnih načel v zdravstvenem sistemu ni varnosti ne za bolnika ne za zdravnika," poudarjajo.

Za primer reševanja situacije so izpostavili Nemčijo, ki je vsem članicam EU v tej situaciji, ki nimajo dovolj zmogljivosti in osebja za obravnavo v intenzivnih enotah, ponudila sprejem in obravnavo obolelih z najtežjim potekom bolezni. "S tem je tudi nam ponujen izhod v stiski, brez zniževanja standardov varnosti za paciente. Pri tem bi pridobili čas za reorganizacijo zdravstva, ki žal po prvem valu kljub obljubam vlade ni bila izpeljana. Odgovornosti za neustrezno opremljenost in kadrovsko podhranjenost v zdravstvu politika nikakor ne sme preložiti na pleča zdravnikov, ker mi v resnici nimamo vpliva na organizacijo in financiranje zdravstvenega sistema," so jasni.

V Iniciativi slovenskih zdravnikov menijo tudi, da bi se z izglasovanjem imunitete močno porušilo zaupanje bolnikov v zdravnike in bi se tudi izničila varnost obravnave pacientov. "Naša odgovornost je, da bolnike zdravimo po svojih najboljših močeh, ob nujnem upoštevanju zaprisege, ki nas zavezuje k ravnanju izključno v dobro bolnika ter v skladu z moralnimi in etičnimi načeli stroke. Tega nas ne more in ne sme razrešiti nobena imuniteta," poudarjajo.

V Iniciativi zdravnikov zato pozivajo k odkritemu in argumentiranemu dialogu širše medicinske stroke, saj menijo, da imajo državljani pravico vedeti, da se vsi zdravniki niso pripravljeni prodati in podrediti interesom politike in kapitala.

"Spoštovani kolegi, čas je, da se vrnemo h korektni strokovni skrbi za vse bolnike. Za tiste, ki so zboleli s covidom-19, za vse tiste, ki potrebujejo našo strokovno pomoč zaradi drugih bolezni, za vse tiste, ki so zaradi razmer v hudi duševni stiski in jih v sedanji ureditvi zdravstvenega sistema puščamo na cedilu," pozivajo. 

Tistim, ki so predlagali in sprejeli sklep o zahtevi po imuniteti, pa polagajo na srce, da bodo odgovorni za dodatni razkorak v razumevanju in zaupanju med zdravniki in bolniki. Če bo imuniteta izglasovana, zato predlagajo, da se ta določi poimensko le za tiste, ki so tak sklep predlagali, sprejeli in izglasovali. Zdravniki, ki se s tem predlogom ne strinjajo, pa se bodo sami javno izvzeli iz tega, saj pravijo, da jih v imuniteto in s tem v kršitev moralno-etičnega kodeksa ne more prisiliti nihče.

"Nobene izredne razmere ne dovoljujejo kršenja helsinške deklaracije, dopolnjene leta 2013, in ženevske deklaracije, dopolnjene leta 2017. Etično ravnanje zdravnika je brezčasen in brezkompromisen pojem, ki smo se mu zaprisegli in se mu ne smemo odpovedati niti takrat, kadar bi nas razmere nagovarjale drugače. Za moralne ljudi moralne norme niso ovira. Nemoralnim ljudem pa moralne norme predstavljajo breme, zato neprestano iščejo načine, kako bi jih zaobšli," še dodajajo.