"Upamo, da bo tokrat uspelo," je dejala Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Po njenih besedah so se strinjali, da vsi deležniki, tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), skupaj delujejo za isti cilj. Ta zajema skrajšanje čakalnih dob, ohranitev neokrnjene košarice pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in izboljšanje organizacije v zdravstvu s pomočjo digitalizacije.
Skrajšanje čakalnih dob je bilo po njenih navedbah na seji izpostavljeno kot prednostna naloga, ki jo je treba imeti nenehno v mislih. Izhodišča za reformo, ki jih je socialnim partnerjem danes predstavil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, imajo v svojem središču res skrb za posameznika, je dejala.
Delodajalci, ki predlagano besedilo načeloma podpirajo, prav tako opozarjajo na pomen skrajševanja čakalnih vrst. Glede na to bi se bilo treba po njihovi oceni te naloge lotiti najprej pred vsemi drugimi, je dejal Drago Delalut iz Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Pri vprašanju financ pa so opomnili, da morajo tako delodajalci kot delojemalci vedeti, kam gredo zbrana sredstva, je povedal Delalut, ki je tudi predsednik skupščine ZZZS.
Med izhodišči, ki jih želijo na ministrstvu za zdravje implementirati z začetkom leta 2024, so spremembe plačnega sistema javnih uslužbencev in prenova ZZZS. Prav tako ta sklop, ki predstavlja prvo fazo reforme, vključuje ureditev problematike družinske in urgentne medicine, vzpostavitev enotnega izvedenskega organa in digitalizacijo.
Druga faza pa bo naslovila kadre, absentizem, koncesionarstvo in financiranje, pri čemer bi rešitve zaživele z letom 2025. Predloge za reformo bodo po področjih pripravljale skupine strateškega sveta za zdravstvo.
Minister Bešič Loredan pri prenovi zdravstvene blagajne poudarja pomen preglednosti sistema. Za vsak evro, vložen v zdravstvo, je treba po njegovem opozorilu natančno vedeti, za kaj je bil porabljen.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.