Erjavec za predsednika

Predsednik DeSUS Karl Erjavec se svojemu položaju še ne misli odpovedati, zato je že napovedal, da bo prihodnje leto še enkrat kandidiral za predsednika stranke. Erjavec pričakuje, da bo na kongresu, ki bo tako kadrovski kot programski, za predsednika stranke kandidiralo več kandidatov oziroma kandidatk.

Na kongresu, ki bi lahko bil že v prvi polovici aprila, bodo tako izvolili predsednika in podpredsednike stranke, člane izvršnega odbora in člane sveta stranke in druge vodstvene strukture, je dejal Erjavec in dodal, da namerava v svojem programu za predsednika stranke podpreti logotip stranke in se zavzeti za ohranitev njenega imena. "Problematika upokojencev je tako pereča, da je prav, da imajo svojo stranko," je zatrdil in nadaljeval, da je to zlasti potrebno v času gospodarske krize.

Predsednik DeSUS je povedal, da so se aktivnosti stranke za kongres že začele in da je osnutek rokovnika že pripravljen. "V predkongresni razpravi bomo prediskutirali program stranke, ki ga je potrebno prenoviti, obnoviti in modernizirati," je poudaril in dodal, da bodo skušali modernizirati tudi statut stranke in ga narediti še bolj učinkovitega.

Erjavec bo za predsednika še enkrat kandidiral zato, ker je stranka na letošnjih državnozborskih volitvah dosegla dober rezultat. Kot je poudaril, je to najboljši rezultat stranke doslej, saj je dobila sedem poslancev v DZ. Dodal je, da je od teh sedmih poslancev pet članov DeSUS.

Glede vladnega paketa v boju zoper krizo je Erjavec povedal, da je "situacija v Sloveniji huda". Ob tem je zatrdil, da za našo državo "najhujši trenutki še niso prišli". Prav zato DeSUS podpira ukrepe, je pojasnil in dodal, da sedanji vladni ukrepi ne bodo edini, "saj bo verjetno potrebno sprejeti še druge". Pri tem se je zavzel "za zategovanje pasu v okviru javnega sektorja" in zavrnil očitke, da vlada zamuja z ukrepi. "Prepričan sem, da bodo ukrepi blažilno učinkovali na gospodarsko situacijo," je ocenil.

Predsednik DeSUS je zadovoljen, ker med ukrepi vlade ni predloga za znižanja prispevnih stopenj za pokojninsko blagajno. Zdi se mu namreč, da bi imel EU, zlasti ker bi se razlika subvencionirala iz proračuna, "še en argument več, zakaj mora Slovenija opraviti novo pokojninsko reformo". Kot je dejal, bi potem dejansko nastal vtis, "kot da je potrebno ne vem kako močno financirati pokojninsko blagajno iz državnega proračuna".