Slovenija bo morala več pozornosti namenjati varnosti, je v Bruslju po dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov članic zveze Nato poudaril vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec. Varnost ni več samoumevna in ne smemo si delati iluzij, da živimo v varnem svetu, je opozoril in ob tem spomnil tudi na migracijski val.
Nihče ne bo varnosti zagotavljal namesto nas, je še izpostavil Erjavec ter dodal, da Nato temelji na medsebojni solidarnosti in tudi na delitvi bremen. "Zveza Nato pričakuje, da bo Slovenija solidarna in da bo nosila ustrezen delež bremen," je opozoril.
"Če smo se doslej ukvarjali zlasti z vprašanji, kako preseči finančno in gospodarsko krizo, pa prihaja glede na razmere v mednarodnem okolju čas, ko bosta morali slovenska vlada in na sploh družba več pozornosti nameniti varnostnim izzivom," je poudaril.
PREBERITE ŠE: Bruselj razširil seznam terorističnih kaznivih dejanj
Pogovoril se bo s Cerarjem
"Nočem biti dramatičen," je še dejal Erjavec. Ob tem je napovedal, da namerava v naslednjem tednu po vrnitvi predsednika vlade Mira Cerarja iz ZDA v povezavi s tem vprašanjem opraviti temeljit pogovor, saj to dejansko postaja vse bolj pereče vprašanje.
Na vprašanje, ali njegovo politično sporočilo vključuje načrt konkretnih ukrepov, je minister odgovoril, da je prvi konkretni ukrep to, da Slovenija izpolni vse tiste obveznosti in zaveze, ki jih je dala različnim mednarodnim organizacijam, kot sta zveza Nato in EU.
Zagotovo bo treba po njegovih besedah za varnost nameniti več finančnih sredstev, pri čemer je poudaril, da ne misli le na obrambni sistem, ampak tudi na policijo in varnostne obveščevalne službe.
"Ne smemo si delati iluzij, da živimo v varnem svetu. Vsak dan imamo vse več dokazov in okoliščin, ki kažejo na to, da bo treba več pozornosti nameniti temu področju, ki je bil tudi zaradi hude finančne in gospodarske krize v zadnjih letih zelo prikrajšan," je opozoril.
Ko so bili potrebni proračunski rezi, so se običajno zgodili v tistih strukturah, ki so bile zadolžene za varnost, ker mednarodni položaj še nekaj let nazaj ni bil takšen, kot je v tem trenutku, meni minister.
Danes pa ob pogledu v soseščino po Erjavčevih besedah vidimo ukrajinsko krizo, krizo v Siriji, migracijske tokove in hude teroristične grožnje. "Biti moramo iskreni in si priznati, da situacija ni najbolj ugodna in da bi bilo zelo lahkomiselno, če se ne bi želeli soočiti z realnostjo," je še dejal.
Poslabšanje varnostnih razmer v Afganistanu
Minister je ob tem izrecno opozoril tudi na precejšnje poslabšanje varnostnih razmer v Afganistanu. Posledice čuti tudi Slovenija - druga največja skupina prebežnikov v migracijskem valu so Afganistanci, je ponazoril.
Zunanji ministri zveze Nato so tudi zato v torek podaljšali misijo za urjenje afganistanskih varnostnih sil Odločna podpora v leto 2016. Slovenija v državi ostaja v enakem obsegu in na enaki lokaciji kot sedaj - s sedmimi pripadniki v Heratu.
Ogroženost slovenskih vojakov v Afganistanu je po Erjavčevih besedah srednja in se po terorističnih napadih v Parizu ni spremenila; v Afganistanu je namreč stalna stopnja ogroženosti, ki je ocenjena za srednjo.
Prav tako so ministri v torek zagnali razpravo o financiranju afganistanskih sil v obdobju 2018-2020. Slovenija sedaj v podporo afganistanskim silam prispeva pol milijona dolarjev letno, kolikšen bo njen prispevek v obdobju 2018-2020, pa še ni znano.
"O tem še ni razprave. Mi moramo najprej poskrbeti, da bomo te prispevke, h katerim smo se zavezali, čim prej plačali," je odgovoril minister na vprašanje, koliko bo za afganistanske varnostne sile v letih 2018-2020 prispevala Slovenija.
Erjavec meni, da potrebujemo evropsko obveščevalno službo
Evropska obveščevalna agencija bi bila nujno potrebna, je danes v Bruslju ocenil zunanji minister Karl Erjavec. Nedavni teroristični napad v Parizu bi namreč morda lahko preprečili, če bi bilo usklajevanje med obveščevalnimi službami pravočasno in boljše, je minister pojasnil svoje stališče. Razprave o vzpostavitvi evropske obveščevalne službe sicer po Erjavčevih besedah še ni bilo, njegovo mnenje pa je, da bi bila nujno potrebna.
Če vemo, da so prišli teroristi iz Belgije in da so puške iz nekdanje Jugoslavije, se zdi, da bi centralna obveščevalna služba lahko te podatke križala in napovedala določene dogodke, je menil minister.
Ideja o evropski obveščevalni agenciji je po njegovem mnenju izvedljiva, vprašanje pa je, ali bi bile posamezne članice pripravljene deliti vse informacije in varnostne podatke.
Evropska komisija je idejo o vzpostavitvi evropske obveščevalne agencije znova obudila konec novembra na izrednem sestanku notranjih ministrov EU, sklicanem na poziv Francije po terorističnih napadih v Parizu.
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere jo je takoj zavrnil, češ da so ta vprašanja v nacionalni suverenosti in da se je treba osredotočiti na boljšo izmenjavo informacij med članicami.
Vzpostavitev evropske obveščevalne službe je sicer pred dvema letoma predlagala tedanja komisarka za pravosodje Viviane Reding, vendar se ta ideja nato ni razvila v kakšen resen načrt.
Kerry pozval k boju proti IS
Ameriški državni sekretar John Kerry je danes v Bruslju zaveznice v Natu pozval, naj okrepijo boj proti skupini Islamska država (IS). Washington je na čelu vojaške akcije proti tej skrajni, teroristični skupini.
"Vsako zaveznico Nata posebej pozivam, naj okrepi boj proti IS in jedru organizacije v Siriji in Iraku," je po srečanju z zunanjimi ministri 28 držav članic Nata dejal Kerry, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dodal je, da so številne zaveznice še povečale prispevek k tej bitki, nekatere pa to načrtujejo.
Ameriški državni sekretar je pohvalil britanskega premierja Davida Camerona, saj bo britanski parlament prav danes glasoval in predvidoma tudi podprl sodelovanje Londona v operacijah proti IS v Siriji.
Kerry je med drugim poudaril še, da Nato ne ogroža Rusije. "Nato je obrambno zavezništvo, ki obstaja 70 let," je dejal. "Ni ofenzivna organizacija in sam po sebi ni usmerjen proti Rusiji in ostalim državam, torej ni osredotočen na nikogar posebej," je dejal.
Dodal je tudi, da Washington pozdravlja prizadevanja Rusije za končanje konflikta v Siriji, kjer bi Moskva po njegovih besedah lahko odigrala "izredno konstruktivno" vlogo pri dosegi rešitve. "Menim, da bi svet pozdravil tovrstna prizadevanja," je še dejal.
Boj proti IS naj bi bil tudi v interesu Turčije. Kot je še dejal Kerry, si Turčija prizadeva, da bi zaprla mejo ob Siriji na tistih območjih, ki so pod nadzorom IS. Turčija ima po njegovih beseda velik interes, da se presekajo poti za tihotapljenje, ki jih uporablja IS.
"Zapreti morajo še 98 kilometrov meje," je še dejal ameriški državni sekretar, ki je tudi pojasnil, da se turški predsednik Tayyip Erdogan "v celoti strinja" z načrtom o zaprtju meje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Okrepiti je treba komunikacijo z Rusijo ...
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je danes v Bruslju izrazil pričakovanje, da se bodo kmalu nadaljevali redni diplomatski stiki med Natom in Rusijo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je povedal, da bo preučil možnosti sklica Sveta Nata in Rusije, ter spomnil, da je Nato zamrznil praktično, ne politično sodelovanje z Rusijo.
Zunanji ministri članic zveze Nato so v torek na večerji razpravljali o tem, kako obnoviti predvidljivost v odnosu z Rusijo ter izboljšati transparentnost in obvladovanje tveganj, da bi se izognili incidentom, kakršen je bil turška sestrelitev ruskega vojaškega letala.
Zunanji minister Nemčije, ki si že dlje časa prizadeva za obnovitev rednega političnega dialoga z Rusijo, je danes povedal, da so ministri Stoltenbergu naložili, naj pripravi vse potrebno za oživitev Sveta Nata in Rusije, ki se na diplomatski ravni od junija lani ni sestal.
Generalni sekretar zavezništva je danes spomnil, da je Nato lani spomladi zaradi priključitve Krima Rusiji zamrznil praktično sodelovanje z Rusijo, kanale za politične stike pa je pustil odprte. Svet Nata in Rusije, ki je del teh stikov, se je po njegovih besedah sestajal tudi po lanski pomladi.
Ob tem je Stoltenberg napovedal, da bo skupaj z veleposlaniki zaveznic preučil, kako in kdaj je mogoče znova sklicati Svet Nata in Rusije kot sredstvo političnega sodelovanja, ter dodal, da pozdravlja podporo ponovnemu sklicu tega formata.
Tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec meni, da bi bilo dobro, če bi organizirali srečanje v formatu Sveta Nata in Rusije, saj je to prostor, kjer lahko izmenjajo stališča in morda skupaj razrešijo kakšno dilemo.
"Nekateri ministri smo apelirali, da je nujen dialog z Rusijo in ta format je eden ustreznih načinov. Nemški zunanji minister je to zelo podprl in tudi sam osebno menim, da bi bilo dobro, če bi prišlo do srečanja v tem formatu," je dejal Erjavec.
Vzhodne zaveznice so sicer zadržane. Slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak je opozoril, da je še treba določiti, kako naj bi potekal ta dialog. Dialog je sicer po njegovih besedah potreben, a vprašanje je, ali naj bo to v okviru Sveta Nata in Rusije ali v kakšnem drugačnem formatu.
Slovenski zunanji minister je sicer še pojasnil, da so na večerji razpravljali o potrebi po prevrednotenju odnosov med Natom in Rusijo z vidika spremenjenih varnostnih okoliščin.
Pri tem so se po Erjavčevih besedah strinjali, da ne smejo popuščati Rusiji, a po drugi strani se zavedajo, da je treba zagotoviti delovanje komunikacijskih kanalov in da je treba z dialogom najti ustrezne rešitve, saj je Rusija pomembna igralka pri urejanju mednarodnih odnosov.
KOMENTARJI (126)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.