Erjavec v daljšem pogovoru: Interpelacije se ne bojim

Karla Erjavca se je večina vojske ob nastopu mandata precej razveselila. Spominjali so se ga še iz časov, ko je bila morala v vojski na visokem nivoju, za obrambo dovolj sredstev in se je kupovalo veliko opreme. Takrat tudi neslavne Patrie, ki se jih je le malo število spremenilo v Svarune Slovenske vojske. Takrat je bilo veliko odhodov na misije in vojaki so uživali visoko podporo slovenske javnosti. Po desetih letih je Erjavec prišel v povsem spremenjen sistem. Morala vojske je zaradi izgubljenega desetletja zelo nizka, zelo težko prepričajo dobre vojake, da ostanejo v sistemu, novih rekrutov pa je zelo malo. Oprema in ljudje so iztrošeni, še najhuje pa je pri glavi, kjer riba navadno smrdi. Ob velikem pomanjkanju primernih visokih častnikov za najvišje položaje so ti med seboj še skregani in ti odnosi se prenašajo po činih navzdol. Ko so govorice, da se išče novega načelnika Generalštaba, dosegle tudi medije, se je sprožila verižna reakcija, v kateri je padel drugi najpomembnejši človek v vojski, poveljnik poveljstva sil, obseg te eksplozije, ubojni radij pa je tako širok, da se je preselil na politični parket. Z njim smo se pogovarjali na dan, ko je opozicijska SDS napovedala vložitev interpelacije. Ta bo prva za ministra vlade Marjana Šarca in druga v politični karieri Karla Erjavca.

Že nekaj časa se vrti zgodba okoli brigadirja Mihe Škerbinca, zakaj je bil zamenjan? Ali je šlo za vojaško nedisciplino ali za stvari, ki so se dogajale na Vrhniki ali Počku?

Načelnica Generalštaba je predlagala njegovo razrešitev, prav tako njegovo imenovanje decembra lani. Za imenovanja in razrešitve niso potrebne obrazložitve. Zakaj je bilo porušeno zaupanje med načelnico in poveljnikom poveljstva sil, težko odgovorim. So pa nastale določene okoliščine. Vemo, da se je zgodil Poček. Zgodilo se je nočno streljanje, čeprav so bile usmeritve ministra zelo jasne, da se bo streljalo samo do 23.00, saj imamo že tako velike težave z občino Postojna, ki se je dogovoru odpovedala v lanskem letu. Grozi celo z referendumom, da bi Slovenska vojska prenehala uporabljati to vadišče. Zato je ta stvar toliko bolj občutljiva. Nekateri seveda očitajo, zakaj ni bilo pisnega ukaza ali pisne usmeritve, ampak moram reči, da je bila ta usmeritev splošno znana. Čudim se, da samo poveljnik poveljstva sil naj ne bi vedel zanjo.

Naslednja zadeva je tudi dogodek, ki naj bi se zgodil – zdaj še ni potrjen, je v obravnavi in ga je raziskovala obveščevalno-varnostna služba v skladu s svojimi pristojnostmi – govorjenje o zdravstvenem stanju načelnice Generalštaba. Izrečeno naj bi bilo tudi nekaj, kar naj ne bi bilo primerno in v skladu z vojaško etiko. Vendar v zvezi s to zadevo čakamo, da se postopek zaključi.

Poročilo bo prejela načelnica Generalštaba in potem bo naprej odločala. Bi pa še enkrat poudaril, ko gre za imenovanja in razrešitve najvišjih častnikov, kot je brigadir namesto poveljnika poveljstva sil, te vedno potekajo brez obrazložitev. Zaupanje je v teh strukturah izrednega pomena. Ko nadrejeni nima več zaupanja, je jasno, da podrejenega doleti razrešitev.

Če zdaj secirava te argumente. Sindikat zatrjuje, da se zamenjava lahko zgodi brez obrazložitve, če gre za potrebe službe.

Ne, to ne drži. Načelnica oziroma načelnik ima vedno pravico, da predlaga imenovanje, in to brez obrazložitve, prav tako lahko predlaga razrešitve. Odkar obstaja Slovenska vojska, se tovrstni postopki izvajajo na ta način in so bili potrjeni kot pravno korektni. Treba je vedeti, da gre za formacijske dolžnosti, in bi rad opozoril, da sindikat nima pristojnosti, da se vtika v imenovanja in razrešitve – ko gre za imenovanja na formacijske dolžnosti. Sindikat je na tem mestu prekoračil svoje pristojnosti in tudi kršil zakon.

Ali vi usmeritve dajete na kolegiju načelnice Generalštaba?

To poteka različno. Ampak ker je bil Poček zelo odmevna zadeva in je še vedno ter da nas letos čakajo določene mednarodne vaje – ravno v tem trenutku poteka ena  – je to vprašanje izjemno občutljivo. Nismo si želeli, da bi še naprej nastajal konflikt s prebivalci občine Postojna, zato smo sprejeli usmeritve, da bomo poskušali čim manj vaj izvajati v nočnem času, zlasti pa tiste vaje z najtežjimi kalibri. Te usmeritve so bile splošno jasne.

Ampak še enkrat ponavljam. To ni razlog za razrešitev, ampak načelnica Generalštaba nima več zaupanja. In ko ni več zaupanja, ni druge možnosti, kot da se izpelje razrešitev. Pri tem bi rad opozoril, da če ne bi sledil predlogu načelnice Generalštaba, bi to pomenilo moje nezaupanje do nje. Ko je bila imenovana, sem ji tudi povedal, da ima proste roke pri izbiri svojih najožjih sodelavcev. Treba je vedeti, da je po vojaški strukturi mesto poveljnika poveljstva sil drugo najbolj odgovorno mesto, zato si ne moremo privoščiti, da bi prihajalo do nezaupanja, saj bi to lahko zelo slabo vplivalo na celotno strukturo znotraj Slovenske vojske in tudi na obrambni sistem.

Sindikat vojakov Slovenije na čelu z Gvidom Novakom v tem delu argumentira nasprotno z dvema stvarema. Prvič, da ste podpisali poseben tehnični sporazum z ameriško vojsko, ki predvideva tudi nočno streljanje s 120-milimetrskim kalibrom, in drugič, da poveljnik poveljstva sil ne sme poslušati po enostarešinskem principu ministra, ampak načelnico.

Sindikat se pravzaprav ne bi smel ukvarjati s to zadevo, ker delo sindikata je predvsem, da skrbi za materialni položaj pripadnikov Slovenske vojske, in zame je nenormalno, da sindikat stopi v vlogi odvetnika nekomu, ki je skoraj na najvišjem položaju v Slovenski vojski. Tukaj gre za brigadirja, in to je povsem skregano z delovanjem sindikatov. Prepričan sem, da je sindikat prestopil meje zakonitega delovanja, saj ne gre več za sindikalno delo. Celo več, mislim, da so stopili na politično polje in da so to razrešitev brigadirja Škerbinca izkoristili za politizacijo. Treba je vedeti, da je bilo v Slovenski vojski nešteto imenovanj poveljnika poveljstva sil in nešteto razrešitev in nikoli ni nihče očital, da bi šlo za kakršnokoli nezakonitost. Če bi to držalo, kar navaja sindikat, je bilo tudi imenovanje gospoda Škerbinca za poveljnika poveljstva sil nezakonito, ker ni bilo obrazloženo. In tudi sedanje imenovanje brigadirja gospoda Žumerja za poveljnika poveljstva sil bi bilo nezakonito. O tem pa ni nobenega glasu.

Kaj pa sporazum z ameriško vojsko, kako je s tem?

Kakor se spomnim, nisem podpisal nobenega sporazuma, tako da tega ne morem komentirati. Vem pa, da je vlada sprejela program mednarodnih vaj, ki se bodo izvajale. Po mojem spominu lahko rečem, da ni bilo predvideno streljanje z najtežjimi kalibri 120 milimetrov. Kot rečeno, usmeritve so bile zelo jasne in tudi razumne. Kam pa bi prišli, če bi sredi noči zopet streljali z najtežjimi kalibri? Kakšne možnosti bi imeli, da bi se pomirili z občino Postojna?

Če se preusmeriva na preiskavo etičnosti delovanja. Zakaj ni načelnica Generalštaba sama preiskala tega dogodka? Zakaj je bilo v tem primeru treba vplesti obveščevalno-varnostno službo in ministrstvo?

Obveščevalno-varnostna služba ima že po zakonu določene dolžnosti, ena je obveščevalna in pa varnostna dejavnost. Ko gre za to, da drugi človek Slovenske vojske pred postrojem komentira zdravstveno stanje, in to na neustrezen način, vsaj takšne so bile informacije, ki so prišle tudi do mene, je povsem normalno, da obveščevalno-varnostna služba opravi informativne pogovore, da razišče okoliščine dogodka. Ne gre za to, kar je podpredsednik komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, gospod Mahnič, zatrjeval, da smo mu prisluškovali, sledili. Ne, šlo je samo za to, da se razišče dogodek – ali gre za lažne informacije ali se je zares zgodilo. In če se je res zgodilo, je to huda kršitev vojaškega kodeksa. Kajti ne moremo si privoščiti, da inštitut poveljnika poveljstva sil kritizira inštitut poveljnika Generalštaba. Tukaj gre za dva pomembna inštituta znotraj Slovenske vojske, ki morata delovati korektno, z zaupanjem. In kot rečeno, tega zaupanja ni več, zato se je zgodila razrešitev.

Ali so že kakšne preliminarne ugotovitve tega poročila?

Poročilo je zdaj zaključeno. Prejela ga bo načelnica Generalštaba in se odločila o nadaljnjih postopkih. Je pa poročilo interno, se pravi, da ima stopnjo zaupnosti, tako da ga ne morem razkriti. Lahko pa rečem, da izjave, ki se pojavljajo v medijih – da je vse v redu in da obveščevalno-varnostna služba ni nič ugotovila – niso točne.

Razčistimo, zakaj je pomembno in se vrtimo okrog tehnikalij prve ali druge alineje drugega odstavka  32. člena Zakona o obrambi. KNOVS je sprejel sklep, v katerem ugotavlja, da bi morali preiskati po drugi alineji, obveščevalno- varnostna služba in ministrstvo trdita, da po prvi alineji. Zakaj je to pomembno?

To je nepomembno. Gre za to, da se želi razrešitev brigadirja Škerbinca spolitizirati. Tukaj očitno SDS, ki je najbolj aktivna, tudi danes je bil govor o tem, da bo vložena interpelacija – želi še nadaljnjo politizacijo Slovenske vojske.

Treba je vedeti, da sem Slovensko vojsko prejel v zelo slabem stanju, v težki situaciji, in da tukaj ni prostora za takšne politične igrice. Zavihati moramo rokave in postaviti Slovensko vojsko na tisto mesto, ki ga je že dosegala. Ocenjujem, da se želijo te stvari izkoristiti zgolj v predvolilne namene – vemo, da smo pred evropskimi volitvami. Očitno SDS nima vsebine, programa in želijo predstaviti to zadevo kot neko veliko afero. Vi pa veste, da vsa stroka in tudi strokovnjaki zatrjujejo, da je obveščevalno-varnostna služba v tem primeru ravnala zakonito.

SDS oziroma opozicija vam očita, da ste spremenili Slovensko vojsko v Desus vojsko in da je obveščevalno-varnostna služba postala politična policija. Ali obveščevalno-varnostna služba uživa vašo podporo?

Obveščevalno-varnostna služba ima v celoti mojo podporo. Svoje delo opravljajo profesionalno, prav tako novi direktor službe. Bojim se, da v SDS niso zadovoljni, ker očitno ne bodo imeli več vpliva znotraj Slovenske vojske. To je po moje tudi glavni razlog za interpelacijo.

Ali načelnica Generalštaba uživa vašo podporo?

V celoti.

Čaka vas vložitev interpelacije. Kakšen je vaš odgovor na to? Ali ste se s predsednikom vlade že pogovarjali?

O tem se še nisva pogovarjala.

Od vas pričakuje tudi poročilo, kajne?

Da, in poročilo bo danes tudi poslano. Seveda pa bomo poročilo poslali tudi vrhovnemu poveljniku predsedniku republike in tudi predsedniku odbora za obrambo, zlasti ker se v javnosti pojavljajo številne netočnosti in neresnice. Mislim, da je prav, da vsi odgovorni dobijo verodostojno informacijo, kaj se pravzaprav dogaja – da je bila razrešitev zakonita, da obveščevalno-varnostna služba ni prekoračila svojih pooblastil in da ni bila zlorabljena.

Torej se interpelacije ne bojite?

Žal mi je, da bo, zlasti za to, ker je neutemeljena. Vsa ravnanja so bila zakonita. Pove pa interpelacija vse o stranki, ki jo je vložila.

Ste kar precejšnja politična tarča v vsakem sklicu parlamenta. Verjetno vas po aferah s prisluškovanjem čaka še veliko sej in razprav glede arbitraže. Marsikdo zdaj govori celo o sabotaži v primeru Drenik - Sekolec. Primer je bil na sodišču praktično dobljen, pa kasneje izgubljen oziroma so velike težave z implementacijo. Ali pričakujete tudi pri preiskavi arbitražne afere težave?

Normalno je, da sem tarča, sem 15 let v politiki. Ničesar mi ne morejo očitati, razen določenih neumnosti, ko sem leta 2005 ilegalno prišel v državo, pa se je izkazalo, da to ne drži. Glede "kant" še danes ne vemo, zakaj je šlo. Glede Patrie sem bil oproščen nevestnega dela v službi. Pri prisluškovalni aferi pa se meni postavlja vprašanje, zakaj je sploh potekal pogovor med arbitrom, gospodom Sekolcem, in našo agentko, gospo Drenikovo. Veste, da smo imeli številne seje odbora za zunanjo politiko, doživel sem interpelacijo, ki se je na koncu izkazala za povsem prazno, in bojim se, da se te teme umetno odpirajo. Želi se ustvariti neke politične afere, seveda Karl Erjavec pa je vedno primerna tarča, ker sem ves čas prisoten v tem političnem prostoru. Kakšnih resnih očitkov glede mojega političnega delovanja mi nikdar niso mogli izkazati. Smešno za neke stvari, ki so precej prazne. Tudi ta interpelacija bo prazna, kot je bila prejšnja o prisluškovalni aferi.

Boste pa verjetno poklicani kot priča na sejo preiskovalne komisije?

Da, z veseljem se je bom udeležil, ker bom razjasnili določene netočnosti – kako ministrstvo za zunanje zadeve ni poskrbelo za varne linije in ni omogočilo usposabljanja tistim, ki so delali na arbitraži, s strani Sove. To so čiste neresnice. Zagotovili smo vse, kar je bilo potrebno, da ne bi bilo prisluškovalne afere. To, da sta govorila arbiter in agentka, pa je absolutno nedopustno. In tudi ne bi smel poskrbeti za varne linije. Ker takšno kontaktiranje med sodiščem in stranko je nedopustno in nedovoljeno.

Kako komentirate, da po vsem tem času ni bilo nikjer nobene osebne odgovornosti?

Čudno je tudi, zakaj arbiter, gospod Sekolec, ki je klical našo agentko – to je moje mnenje – nikdar ni bil zaslišan in zakaj se nikdar ni opredelil, kaj ga je vodilo, da je prišlo do teh pogovorov. Osebno ne verjamem, da bi naša agentka na lastno roko klicala arbitra. Je doktor prava in natančno ve, da je to nedopustno.

Vrniva se še na Slovensko vojsko. V kakšnem stanju je? Prej ste dejali, da v zelo slabem. Zdaj je denarja nekaj več. Če pogledava prek teh ocen, pripravljenih za vrhovnega poveljnika, niste ravno optimist?

Moram reči, da sem vseeno optimist, če bomo zagotavljali takšne obrambne izdatke, kot smo jih zagotovili generalnemu sekretarju zveze Nato – da ga bomo povečevali za 0,1 odstotka vsako leto, tako da bi do leta 2024 prišli na 1,5 odstotka. Mislim, da lahko Slovensko vojsko zopet postavimo na tisto mesto, ki ga je že dosegala. Tukaj je pomembno, da bo bela knjiga o obrambi čim prej sprejeta. Bo osnova za razvoj modernizacije Slovenske vojske. Eden od problemov je pridobivanje kadrov, zato smo ustanovili posebno komisijo za pridobivanje kadrov, ki jo vodi gospod Šefic. Glavni cilj je, kako narediti vojaški poklic bolj atraktiven. Določiti moramo, kakšne bonitete lahko ponudimo pripadnikom Slovenske vojske. Po drugi strani pa bo s temi sredstvi treba obnoviti iztrošeno vojaško opremo. Vemo, da se praktično pet let ni nič vlagalo vanjo in da je dotrajana. Po eni strani sem optimist, me pa žalostijo dogodki, kot je ta interpelacija. Zlasti zato, ker jo je sprožil tovrsten dogodek – visoki častnik Slovenske vojske. Od njega, kot bodočega generala, bi pričakoval vojaško držo, trdo držo, zlasti da bi bil kooperativen, ko gre za položaj Slovenske vojske. S takimi dejanji se zgolj ruši ugled Slovenske vojske, in to mislim, da ni dobro.

Mi smo sicer tudi zaprosili za intervju z gospodom brigadirjem Škerbincem. Bi vi kot minister imeli kaj proti, če bi govoril z mediji?

Ne, poglejte, to je stvar načelnice Generalštaba. Ni to moja odločitev.

Če se vrneva na izgradnjo Slovenske vojske nekoliko bolj podrobno – ustavili ste gradnjo srednje bataljonske skupine. Kje smo tukaj?

Ne, nismo ustavili gradnje bojne bataljonske skupine.

Bomo pa težko ujeli roke, ki smo si jih zadali?

Saj nič ne pomaga, če imamo optimistične roke. 15 let so bili optimistični, pa še danes nič nimamo. Zame je bil prvi cilj, da se izdela nova taktična študija za srednjo bojno bataljonsko skupino, ki bo tudi osnova za belo knjigo v obrambi. Na podlagi tega bomo šli v razvoj srednje bojne bataljonske skupine. Ob tem bi želel, da bi za oblikovanje te skupine uporabljali tudi sredstva, ki jih že ima Slovenska vojska. Nisem prepričan, da res potrebujemo samo novo opremo. Tudi z opremo, ki jo že imamo, lahko sestavimo srednjo bojno bataljonsko skupino.

Ali govoriva o gosenicah?

To je stvar strokovne odločitve. Na ta vprašanja bo odgovore dala bela knjiga o obrambi.

Kaj pa letalstvo, helikopterji?

V koalicijski pogodbi imamo nakup treh helikopterjev. Zavzemam se, da bi ta nakup realizirali. Kar zadeva helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP), se obseg dela povečuje, potreb je vse več: reševanje v gorah, prometu, infarkti, inkubatorji. Lahko rečem, da imamo praktično vsak dan od pet do sedem helikopterskih poletov nujne medicinske pomoči.

Policija se je malo odmaknila od tega dela, kajne?

Da. Moram še reči, da dnevno rešujemo življenja, in to je dostikrat skrito pred javnostjo, tako da čestitke vsem, ki delajo na področju helikopterske nujne medicinske pomoči.

Ali se razmišlja o nakupu novih transportnih helikopterjev – za potrebe vojske – ali bolj za potrebe civilnega reševanja?

Nisem strokovnjak za te stvari, sem pa prepričan, da ne glede na to, kakšne helikopterje bomo kupili, vedno bodo dvonamenski. Slovenska vojska bo vedno potrebovala helikopterje.

Kako daleč so te odločitve?

Zdaj pripravljajo vojaški nasvet, ki ga bomo obravnavali na koaliciji.

Reševanje v gorah in HNMP sta dejavnosti Slovenske vojske, ki zahtevata veliko resursov in denarja. Poleg tega tudi sodelovanje s policijo na meji. Tudi tukaj uporablja Slovenska vojska veliko svojih resursov. Koliko časa boste še sodelovali s Slovensko policijo, ker so potrebe vse večje. Ali pričakujete, da bodo še večje, kaj lahko pričakujemo?

Bojim se, da bodo te potrebe postale stalne. Migracije potekajo ves čas in ni videti, da bi usahnile. Glede bele knjige o obrambi spodbujam, da bi povečali pogodbeno rezervo in da bi to lahko vključevali v časih, ko bi bili migracijski vali močnejši. Zdi se mi, da ni treba, da za to delo angažiramo samo profesionalno vojsko. Mislim, da bi pogodbena rezerva lahko opravila velik del posla. Zlasti zato, ker vemo, da ima tudi policija omejene kapacitete. Prepričan sem, da ko bo večji pritisk, bo treba še večje sodelovanje Slovenske vojske.

Misije in mednarodno sodelovanje na Kosovu. Ali ostajajo v enakem obsegu? Mali si želi mednarodno skupnost, da bi nekoliko povečali svoj vložek. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo pri mednarodnih misijah?

Ravno v tem tednu bomo imeli sestanek, kjer bo stroka predlagala, kaj in kako naprej v zvezi z misijami. Dejstvo je, Kosovo ostaja. Glede Malija pa moram povedati, da so razmere zelo zaostrene in resne in me zelo skrbi delovanje naših vojakov, sicer specialcev na tem območju. Tudi o tej zadevi bo potreben ponoven premislek.