Erjavec upa, da bo vlada čim prej potrdila zagovor Slovenije na arbitraži o meji s Hrvaško

Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) se je v torek na zaprti seji, ki je potekala več kot devet ur, seznanil s pripravami na zagovor Slovenije na arbitraži o meji s Hrvaško.

Kot je po seji povedal zunanji minister Karl Erjavec, predmeta spora niso spreminjali in ga tudi ne bodo. Povedal je še, da so na seji članom OZP "zelo natančno predstavili memorandum, se pravi obrambo Slovenije pred arbitražnim sodiščem v Haagu".

"Mislim, da so bili poslanci s predstavitvijo in argumentacijo zadovoljni. Upam, da bo vlada čim prej gradivo sprejela in da bomo pravočasno, se pravi do 11. februarja, memorandum poslali na arbitražno sodišče v Haag," je dejal.

"Predmet spora je določen. MZZ je skupaj z našimi odvetniki iz tujine pripravil ta predmet spora. Tudi memorandum, se pravi argumentacijo, kje po mnenju Slovenije poteka meja med Slovenijo in Hrvaško. Zdaj pa mora še vlada to potrditi in potem je zadeva zrela, da jo pošljemo v Haag," je dejal Erjavec in izrazil upanje, da bo vlada gradivo potrdila že ta četrtek ali pa najpozneje prihodnji teden.

Razlogov, da vlada gradiva ne bi potrdila, ne vidi. Tudi po pogovoru s premierjem Janezom Janšo, ki se je v soboto v Parizu sestal z mednarodnimi odvetniki Slovenije, Erjavec meni, "da tudi on ocenjuje, da je memorandum primeren za to, da ga pošljemo v Haag". Pojasnil je, da se OZP sicer ni opredeljeval do predloga, ampak je soglasno sprejel sklep, da je gradivo primerno za obravnavo na vladi "in da lahko vlada pač odloča".

Predsednik odbora Jožef Horvat (NSi) ga je dopolnil, da je OZP ob "sklepu seznanitvene narave" še pozval vlado, da v roku sprejme memorandum in ga pošlje na arbitražno sodišče. Ob tem je še napovedal, da bo ministroma NSi predlagal, da predlog podpreta.

Na mizi so imeli dva predloga

V ospredju razprave na seji sta bila sicer dva predloga opredelitve predmeta spora za arbitražo, kar je že pred začetkom seje povedal tudi Erjavec. Enega je pripravila projektna skupina na MZZ, drugi pa naj bi bil delo predstavnikov Zavoda 25. junij, ki so sicer prav tako sodelovali pri pripravi memoranduma za arbitražo in so sodelovali tudi na tokratni seji OZP. Vsebinske razlike med predlogoma uradno niso znane, je pa Delo prejšnji teden poročalo, da naj bi se alternativni predlog zavzemal, da Slovenija pred arbitražnim sodiščem zagovarja kopensko mejo na Savudrijskem polotoku, s čimer bi bil slovenski tudi ves Piranski zaliv.

A kot je po koncu seje OZP dejal Erjavec, predloga, ki ga je oblikoval MZZ, ne bodo spreminjali. S tem bi namreč tvegali, da celotna argumentacija Slovenije ne bi vzdržala. "Argumentacija je pripravljena kot mozaik in če umakneš en kamenček iz tega mozaika, potem lahko celotna argumentacija pade. Gre za zelo strokovna, zelo zahtevna pravna vprašanja," je pojasnil.

"Treba pa je vedeti, da arbitražni sporazum daje določene omejitve. Kar se tiče meje na kopnem, jo je potrebno določiti na podlagi mednarodnega prava, kar se pa tiče meje na morju, je pa poleg mednarodnega prava potem tudi načelo pravičnosti in načelo dobrih sosedskih odnosov. Mi smo ta načela upoštevali, argumentirali in računam na dobro rešitev pred arbitražnim sodiščem," je še dejal Erjavec.

K sodelovanju bodo povabili tudi Zavod 25. junij

V zvezi s pobudami Zavoda 25. junij je še pojasnil, da jih bodo "povabili k sodelovanju v fazi, ko bo treba podati odgovor na memorandum, ki ga bo poslala Hrvaška v Haag". "In potem bodo vse te zgodovinske okoliščine in drugi pogledi lahko dobrodošli," je dejal.

Zavrnil je kritike, da so se na MZZ zadeve lotili zadnji trenutek. Kot je dejal, zadevo pripravljajo že več kot eno leto, niso pa želeli z njo na dan, ker "moramo paziti, da ne bi naša argumentacija prišla do hrvaške strani". Na ta način bi Hrvaški lahko omogočili, da bi se že v svojem memorandumu pripravili na to, kako bo Slovenija zagovarjala mejo.

Dodal je še, da so gradivo obravnavali tudi na strateškem svetu za zunanjo politiko, ki je posvetovalno telo zunanjega ministra. Povedal je tudi, da so bili odvetniki Slovenije 5. januarja v Ljubljani in da so sestali tudi z Marjanom Podobnikom in Petrom Pavlom Klasincem iz Zavoda 25. junij.

To so jim omogočili, "ker so se pojavljali očitki, da odvetniki niso seznanjeni z vso dokumentacijo s tega področja, da morda projektna skupina ali pa morda na MZZ nismo odvetnikov seznanili z vsemi okoliščinami, dejstvi, tako pravnimi kot tudi zgodovinskimi", je še pojasnil Erjavec.

Peterle: Za dobre medsosedske odnose sta potrebna dva dobra soseda

Ko gre za aktualno vprašanje Slovenije in Hrvaške evropski poslanec Lojze Peterle meni, da je z dodatnimi napori mogoče najti primerno rešitev. "A brez moralnih naukov ali neuravnoteženega pritiska brez pravega razumevanja situacije," je opozoril evropske kolege in pojasnil, da je Slovenija pred novo težavo, ker je nova hrvaška vlada spremenila odnos do reševanja vprašanja Ljubljanske banke, kot je bil dogovorjen s takratno premierko Jadranko Kosor.

"Nihče si ne želi zavlačevanja širitve EZ. Osebno si želim, da bi bila ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu soglasna in pospremljena z aplavzom. Za dobre medsosedske odnose sta potrebna dva dobra soseda, ne le eden," še meni Peterle.