Minister za obrambo Karl Erjavec je na novinarski konferenci predstavil dosedanje aktivnosti in rezultate reševanja problematike nerazporejenih oziroma nepravilno razporejenih uslužbencev v obrambnem sistemu. Ministrstvo bo tako 35 oseb prerazporedilo na ministrstvo za pravosodje, in sicer na upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, pet jih bo prerazporejenih na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, medtem ko bo petim prenehalo delovno razmerje. Slednji so bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, je pojasnil Erjavec.
Gre za uslužbence, ki nimajo konkretnih delovnih nalog, ker niso razporejeni po veljavnih sistematizacijah oziroma so na čakanju doma in prejemajo plačo, je povedal minister. Za 14 od 22 uslužbencev bo ministrstvo zaradi varnostnih zadržkov predlagalo prerazporeditev na ministrstvo za pravosodje. "Če pa tega ne bodo želeli, jim bo prenehalo delovno razmerje," je dejal Erjavec. Preostalih osem pa bodo prerazporedili v ustrezno formacijo Slovenske vojske (SV), saj glede njih ne obstajajo varnostni zadržki.
Prerazporeditev invalidov
Pri problematiki nerazporejenih oziroma nepravilno razporejenih uslužbencev v obrambnem sistemu pa gre tudi za delovne invalide, ki bi jim moralo obrambno ministrstvo po Erjavčevih besedah zagotoviti ustrezno delo glede na preostalo delovno zmožnost, vendar to v minulih letih ni bilo narejeno. Ob tem je Erjavec poudaril, da za takšno stanje niso odgovorni invalidi sami. Na ministrstvu so po njegovih besedah že pripravili predlog za prerazporeditev petih delovnih invalidov na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ker imajo dodatne kadrovske potrebe.
Problematika invalidov je v SV pereča, zato bo potrebno najti neko ustrezno sistemsko rešitev, je povedal Erjavec in dodal, da SV ne more zaposliti vseh delovnih invalidov. To so osebe, ki so status delovnih invalidov pridobile v času trajanja delovnega razmerja zaradi bolezni ali zaradi poškodbe pri delu, je pojasnil minister. Zato namerava Erjavec vladi predlagati ustanovitev invalidskega podjetja, ki bi bilo v lasti države in ki bi opravljalo neko dejavnost, ki bi bila koristna za državo in celo za obrambni sistem.
"Nevarni uslužbenci"?
Kot je povedal Erjavec, so na ministrstvu ponovno izvedli varnostno preverjanje oseb, ki zaradi varnostnega zadržka do sedaj niso bili razporejene na ustrezna delovna mesta. Rezultat preverjanja je pokazal, da za 42 uslužbencev še vedno obstaja utemeljen sum varnostnega zadržka. Za 37 oseb tako obstaja utemeljen sum dvojnega državljanstva, za pet uslužbencev pa je ministrstvo ugotovilo, da so bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. V obrambnem sistemu je eden izmed pogojev za zaposlitev ta, da oseba, ki poklicno dela v obrambnem sistemu, ni pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, je povedal Erjavec.
V postopku je ministrstvo po Erjavčevih besedah tudi ugotovilo, da si je 26 uslužbencev v zadnjem mesecu začelo urejati izpis iz drugega državljanstva, medtem ko jih 11 kljub ponovnemu preverjanju ne želi urediti svojega državljanstva. Za vse navedene je ministrstvo na podlagi zakona o obrambi začelo postopke za ugotovitev, da ne izpolnjujejo več pogojev za poklicno delo na obrambnem področju, je povedal Erjavec. Tistim z dvojnim državljanstvom bo ministrstvo ponudilo možnost prerazporeditve v druge resorje, zlasti v tiste resorje, ki so za to izkazali kadrovske potrebe. Zakon o obrambi namreč natančno določa, tako Erjavec, da osebe z dvojnim državljanstvom ne morejo opravljati poklicnega dela na obrambnem področju.
Erjavec: Vlada spremstva ne potrjuje
Erjavec je na novinarski konferenci tudi izrazil upanje, da bo policija glede njegovega prihoda z zadnje službene poti podala predlog sodniku za prekrške, saj bo potem jasno, da ni storil nič narobe. To se nanaša na očitke v javnosti, da naj bi minister ob prihodu z zadnje službene poti ilegalno vstopil v državo. Malce čudno je, da se je minister za obrambo z dvema policistoma ilegalno vrnil v svojo domovino, je še dodal Erjavec. Za morebitni predlog bo treba počakati na izredni nadzor, ki zaradi teh dogodkov teče na policiji.
Kot je povedal Erjavec, je vlada za potovanje v Bruselj odobrila stroške poti v višini 1,3 milijona tolarjev, za udeležbo na delavnici o globalni varnosti v Franciji pa 1,2 milijona tolarjev. Skupni strošek najema zasebnega letala pa je znašal 3,3 milijona tolarjev. Razliko je plačalo ministrstvo za obrambo v okviru finančnih načrtov. Minister se je namreč na podlagi vabila Gasilske zveze Slovenije udeležil tudi sejma zaščite in reševanja v Hannovru. Ta obisk ne spada v kategorijo mednarodnih aktivnosti, za katera izhodišča sprejema vlada, je pojasnil minister in dodal, da v primeru Hannovra ni šlo za uradni obisk v smislu, da bi tam predstavljal uradna stališča vlade.
Na novinarsko opozorilo, da vlada v delegacijo ministra ni potrdila njegove soproge, pa je Erjavec odgovoril, da vlada potrjuje tiste delegacije, ki uradno sodelujejo na pogovorih in uradnih srečanjih. To je uradna delegacija, je dodal minister. Spremstva ministra pa vlada po Erjavčevih besedah ne potrjuje, zato v vladnem gradivu ni bilo dveh varnostnikov, ki sta spremljala ministra, in tudi ne njegove soproge. Skladno s protokolarnimi pravili je lahko soproga udeležena v spremljevalni program ministrovega obiska v tujini, in sicer ko je bilo s strani organizatorja izdano vabilo tudi soprogi.
Po zagotovilu Erjavca je bil v letalu en sedež prazen, glede večerje pa je zatrdil, da njegova žena, da bi bila sita, ni porabila stroškov iz državnega proračuna. Da ni za soprogo zapravil niti enega tolarja davkoplačevalcev, namerava minister dokazati z izpiski kreditnih kartic.
