Pokojninsko reformo poslali v tretjo obravnavo

Državni zbor je na izredni seji ob navzočnosti 83 poslank in poslancev z 51 glasovi za in nobenim proti sklenil, da gre predlog novega pokojninskega zakona v tretjo obravnavo. S sprejetjem dopolnila koalicijskih SD, LDS in Zares pa so sporni del člena glede upokojitvenih pogojev za starostno pokojnino popravili na različico, kot jo je pripravila vlada.

Za skupino tistih, ki so začeli delati zgodaj, tako po zdajšnjem besedilu velja, da se bodo moški lahko brez odbitkov upokojili pri 60 letih in ženske pri 58 letih, vendar bodo morali imeti moški 43 let pokojninske dobe in ženske 41 let.

Po dopolnilu poslanke SD Julijane Bizjak Mlakar in nepovezanih poslancev Andreja Magajne, Franca Žnidaršiča in Vilija Rezmana, ki je bilo sprejeto na matičnem odboru za delo sredi novembra, pa bi bila starostna upokojitev brez odbitkov možna pri 60 letih starosti, vendar bi bila zahtevana pokojninska doba za tri leta krajša, torej 40 let za moške in 38 let za ženske.

Od vloženih 30 dopolnil so jih danes sprejeli še nekaj. Med temi je dopolnilo SLS k 134. členu, po katerem se v pokojninsko dobo šteje tudi čas služenja vojaškega roka.

Prav tako je bilo sprejeto dopolnilo SLS, po katerem je starostna meja za koriščenje bonusa za starševstvo 60 let za moškega in 58 let za žensko. To je tri leta nižja starostna meja, kot je predlagala vlada.

Pač pa sta bili med drugim zavrnjeni dopolnili SDS, po katerih bi ohranili državno pokojnino in dokupili čas študija pod ugodnejšimi pogoji.

ZSSS: Večina teh pogojev ne bo mogla izpolniti

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so pred današnjo obravnavo pokojninske reforme znova opozorili, da vlada predlaga take pogoje za upokojitev s polno pokojnino, ki jih bo večina težko dosegla in bo zato deležna nizkih izhodiščnih pokojnin.

Velika večina delavk in delavcev teh pogojev tako po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča ne bo zmogla izpolniti. Kot je dodal, bi bilo "pošteno do vseh generacij", da bi bil pogoj za pridobitev polne pokojnine brez malusov 40 let delovne dobe oziroma 60 let starosti.

Vladni predlog upokojitev ob teh pogojih sicer omogoča, vendar z malusi, za "mizerno pokojnino", pojasnjuje Semolič, ki svari še pred nekaterimi drugimi mogočimi negativnimi posledicami, kot je več bolniškega dopusta med starejšimi in povečevanje števila invalidsko upokojenih.

V sindikatih so prepričani, da ni razloga za vztrajanje pri sistemu malusov, ampak bi morali dati večji poudarek spodbujanju posameznikov, da dlje ostajajo na delovnem mestu. Hkrati je treba ustvariti pogoje, da ljudje lahko delajo dlje.

Vendar, kot pravijo, vlada njihove predloge ignorira. Med drugim so predlagali dvig prispevne stopnje delodajalcev, ki v pokojninsko blagajno plačujejo manj kot delavci, kar je edinstven primer v Evropi.