O terminalih nič novega

Na Brdu pri Kranju sta se srečali slovenska in italijanska delegacija, da bi se pogovorili o odprtih vprašanjih med državama. Potekalo je namreč drugo zasedanje koordinacijskega odbora ministrov Slovenije in Italije, največ pozornosti pa je bilo namenjene problematiki načrtovane gradnje plinskega terminala v Žavljah. Ta je za Slovenijo z vidika čezmejnih vplivov nesprejemljiva.

Zunanji minister Samuel Žbogar se je tako pogovarjal s kolegom Francom Frattinijem, vendar glede terminalov ni sprememb. Italija bo namreč nadaljevala s pridobivanji dovoljenj za gradnjo terminalov, kljub nasprotovanju Slovenije.

Slovenija od Italije zahteva celovito analizo čezmejnih vplivov, a tega do danes še ni dobila. Italijanska okoljska ministrica Stefania Prestigiacomo naj bi dejala, da so to analizo pripravili in celo poslali v Slovenijo, vendar taka analiza v Slovenijo ni prišla.

Okoljska ministrica Prestigiacomo je tokrat obljubila, da bo Italija v zvezi s plinskimi terminali Sloveniji poslala dodatno dokumentacijo. Prestigiacomova je poudarila, da je Italija pri presoji vplivov na okolje natančno upoštevala evropske zakone in mednarodne zahteve, zato ocenjujejo, da je dokumentacija primerna. Ob tem je menila, da so upoštevali tudi pripombe slovenske strani.

Slovenski okoljski minister Karl Erjavec pa je znova zatrdil, da bo Slovenija na vsak način varovala svoje interese. Erjavec pa je dejal, da dokumentacija, ki jo bodo Italijani poslali, še ne pomeni, da Slovenija ne bo imela več pripomb. "Treba je videti, kako so slovenske pripombe upoštevane," je še dodal ter poudaril slovensko stališče, da mora biti opravljena celovita presoja vplivov na okolje. Že pred srečanjem z italijansko kolegico pa je Erjavec dejal: "Ne pričakujem, da se bodo Italijani umaknili, treba pa je vztrajati, da naše pripombe upoštevajo."

Sicer sta oba zunanja ministra, tako Žbogar kot Frattini, dejala, da so bili pogovori dobri. Državi sta podpisali tudi deklaracijo o sodelovanju med državama

Napovedanega srečanja zunanjih ministrov z manjšinama ni bilo

Predstavnika obeh slovenskih manjšin v Italiji sta po bilateralnem srečanju izrazila razočaranje nad dejstvom, da ni prišlo do napovedanega srečanja med obema manjšinama in zunanjima ministroma.

"Razlogov ne poznam," je dejal predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič, sam pa to ocenjuje kot izgubljeno priložnost, saj bi se imel Frattini priložnost sestati z obema manjšinama. Gotovosti glede sredstev za manjšine po besedah Pavšiča tudi po bilateralnem srečanju ni, zato odhaja v zamejstvo z določeno zaskrbljenostjo. Dejal je še, da če bi danes prišlo do tega srečanja, bi bilo to znamenje, da se manjšinama daje neka vloga. Tako pa ima občutek, da so naredili korak nazaj, a ne po krivdi manjšin. "To je velika škoda in upam, da bomo to kmalu nadoknadili," je še pripomnil.

Predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka pa je dejal, da je zelo razočaran nad takim načinom obnašanja, saj meni, da bi si Frattini moral vzeti deset minut časa, da se sestane s svojo manjšino. Po njegovem mnenju je to nezaslišano. Ob tem je poudaril resnost odprtih vprašanj glede gledališča v Trstu in celotne organiziranosti manjšin.

"Mi nismo tukaj, da prosjačimo. Ničkoliko obveznosti ima Italija do slovenske manjšine; nimamo dvojezičnih tabel, kjer bi jih morali imeti, nimamo pravice do rabe svojega jezika v javnosti, tako kot bi to moralo biti zagotovljeno v skupnosti, ki je zaščitena s strani italijanske vlade in deželnega statuta ter mednarodnih pogodb," je še dodal.

Po zasedanju sta oba zunanja ministra izrazila obžalovanje zaradi razočaranja obeh predstavnikov manjšine. Žbogar je menil, da za to ni podlage. Ocenjuje namreč, da je bil velik napredek storjen že s tem, da so bile manjšine danes na srečanju prisotne. Ob tem je poudaril, da sta z italijanskim kolegom danes veliko pozornosti namenila prav manjšinam.

Frattini pa je dejal, da bo Italija storila vse, da bo zaščitila slovensko manjšino, pri čemer bodo ob predvidenih štirih milijonih evrov v proračunu za naslednje leto ta dopolnili, tako da bosta manjšini prejeli enak znesek kot letos, torej pet milijonov evrov.