Guterres napovedal, da bo služil najranljivejšim

Predsedujoči Varnostnemu svetu ZN v oktobru, veleposlanik Rusije Vitalij Čurkin je po krajšem zasedanju Varnostnega sveta za zaprtimi vrati sporočil, da je 15-članski organ obravnaval in z aklamacijo potrdil kandidaturo Portugalca Antonia Guterresa za položaj generalnega sekretarja ZN od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2021. Čurkin je o procesu izbire dejal, da je bil odprt in pošten, na koncu pa se je zgodilo, da je pač zmagal najboljši kandidat.

Gutteres je ob imenovanju dejal, da čuti hvaležnost in ponižnost. Napovedal je, da bo služil najranljivejšim; "žrtvam konfliktov, terorizma, kršitev pravic ter revščine in nepravičnosti". "Bil sem ganjen, ko sem videl, da lahko Varnostni svet odloči v prid enotnosti in soglasja ter to stori na zelo hiter način," je v govoru na zunanjem ministrstvu v Lizboni dejal Guterres.

Generalni sekretar Združenih narodov v odhodu Ban Ki Mun je svojega bodočega naslednika označil za sijajno izbiro. Guterres naj bi ga, če ne bo kakih presenečenj, nasledil 1. januarja.

"Gospoda Guterresa poznam zelo dobro in menim, da je sijajna izbira," je v Rimu povedal Ban, ki je generalni sekretar ZN od januarja 2007. "Pokazal je sočutje za milijone ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove," je nadaljeval Ban. Guterres je bil namreč dolga leta Visoki komisar ZN za begunce. "Ima izkušnje kot premier na Portugalskem. Njegovo široko znanje v svetovnih zadevah in živahen razum mu bosta dobro služila v ZN v kritičnem obdobju," je še dodal Ban.

Erjavec: Očitno je mednarodna politika želela osebo, ki predstavlja kompromis v trenutni mednarodni situaciji

Ker je bila na vrsti za najvišji položaj v svetovni organizaciji vzhodna Evropa, smo bili optimisti in pričakovali smo, da bo kandidat prvič prišel iz te regije, vendar je očitno mednarodna politika želela osebo, ki predstavlja kompromis v trenutni mednarodni situaciji, je dejal zunanji minister Karl Erjavec v izjavi za medije ob srečanju častnih konzulov na GZS.

"Očitno je bil Portugalec Antonio Guterres kompromisna oseba v tej konstalaciji v mednarodnem prostoru," je poudaril Erjavec, pri čemer je omenil različne krize, s katerimi se sooča svet, in napete odnose med ZDA in Rusijo.

Erjavec je tudi menil, da je imela kandidatura bivšega slovenskega predsednika Danila Türka smisel. Po njegovih besedah je bil Türk ves čas v ožjem krogu, vendar če so se članice Varnostnega sveta odločile, da lahko kandidat prihaja tudi zunaj vzhodne Evrope, ni bilo možnosti, da bi uspeli.

Kot je poudaril, je bilo med kampanjo vzpostavljenih veliko stikov, bilo je veliko lobiranja in pogovorov, ves čas je bila aktivna tudi slovenska diplomatska mreža. "Dobro je tudi, da nismo porabili ne vem koliko sredstev za to kandidaturo, ker tudi če bi vložili ne vem koliko milijonov, mislim, da bi bila odločitev jasna, da kandidat ne bo prišel iz vzhodne Evrope," je dejal.

Po njegovem mnenju je bila to dobra promocija, saj se je ves čas govorilo o Sloveniji. "Mi smo storili vse, kar je bilo v naši moči, odločili pa so veliki," je sklenil. 

Horvat: Izbor Guterresa je bilo mogoče slutiti

Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jožef Horvat (NSi) je danes za STA ocenil, da se je že od drugega glasovanja v Varnostnem svetu Združenih narodov dalo slutiti, da bo Portugalec Antonio Guterres izvoljen za novega generalnega sekretarja ZN.

Napovedim diplomacije ne moremo vedno verjeti, je dejal Horvat, ob tem pa dodal, da se je "od drugega glasovanja že videlo, da bo gotovo Guterres prišel v ciljno ravnino, dalo se je slutiti, da bo tudi zmagal".

"Res je, da so nekatere države sporočale, da je čas za Vzhodno Evropo, za žensko, ampak to so lahko zgolj neka mašila. To ni zapisano v nobenem dokumentu ZN, lahko da je šlo zgolj za neko željo s strani Evropejcev," je dodal.

Treba pa je jasno povedati, je dejal, "da je slovenski zunanji politiki, ki da veliko na odnose z Rusijo, v tem primeru ruska diplomacija obrnila hrbet".

"Glede na to, da je tudi ruska diplomacija izjavljala, da je čas za Vzhodno Evropo, smo pričakovali, da se bo kot stalna članica v tem smislu Rusija tudi sama angažirala, ampak se očitno ni in kandidati Vzhodne Evrope so izpadli," je pojasnil.

Glede tega, zakaj za bodočega generalnega sekretarja ni bil izbran noben kandidat iz skupine Vzhodna Evropa, je Horvat tudi ocenil, da so se glasovi razdelili, ker je bilo iz te skupine veliko kandidatov.

"Ne morem reči, da Vzhodna Evropa ni imela kredibilnih kandidatov, imela jih je," je dejal ter kot kredibilne kandidate navedel Slovaka Miroslava Lajčaka, bivšega slovenskega predsednika Danila Türka, Bolgarko Kristalino Georgievo, Srba Vuka Jeremića. A je "zaradi razpršitve vzhodnoevropskih kandidatov rezultanta pokazala na Guterresa".

Glede kandidature Türka je poudaril, da se veseli vsakega uspeha Slovencev, tako doma kot tudi na področju diplomacije, da pa so v NSi ves čas opozarjali, "da kandidatura ni šla v okviru krepitve kulture zunanje politike, ki je zapisana v julija lani v DZ sprejeti deklaraciji o zunanji politiki".

V njej je zapisano, da si bodo prizadevali za krepitev kulture zunanje politike, za katero je značilno tudi to, da se za pomembnejše mednarodne kandidature doseže čim širši politični in družbeni konsenz. "Tega na žalost ni bilo, zato je imela ta kandidatura popotnico, ki že na samem začetku ni bila prežeta z optimizmom," je dodal.

Izpostavil je še, da so pri izbiri generalnega sekretarja v novem procesu izbire bila imena vseh kandidatov že od začetka javna. Glede tega, kdo bodo tisti, ki bodo zasedli položaje na nižjih ravneh v ZN, ki so prav tako pomembni, pa je dogovor verjetno zaključen, je še dejal Horvat za STA.