Erjavec: Tajno sojenje me spominja na neke druge čase

Na ljubljanskim okrajnem sodišču se je začela glavna obravnava proti nekdanjemu obrambnemu ministru Karlu Erjavcu in nekdanjemu načelniku generalštaba Slovenske vojske Albinu Gutmanu. Oba sta obtožena nevestnega dela v službi, za kar je po starem Kazenskem zakoniku zagrožena globa ali do enoletna zaporna kazen.

Razprava se je začela z argumentiranjem, ali naj bo obravnava odprta za javnost ali ne. Erjavec, ki se zagovarja sam, je vztrajal, naj bo javna, saj so vsi podatki javnosti že znani. A tožilka je vztrajala pri izključitvi javnosti, "saj obtožilni predlog temelji na listinah ministrstva za obrambo, ki so označeni z različnimi stopnjami tajnosti". Ni se strinjala tudi s predlogom o delno odprtih narokih, saj se bodo po njenem mnenju stvari tako prepletale, da bo težko ločiti med tajnim in javnim.

Sodnik Marko Češnovar ji je ugodil, s čimer pa se nista strinjala ne Erjavec ne Gutmanov zagovornik Emil Zakonjšek. Slednji je dejal, da bi bilo zaradi interesa javnosti bolje, če bi bila obravnava delno odprta za javnost, saj argumentom tožilke v delu, ki obravnava tajne dokumente, ni nasprotovati.

Tožilka Branka Zobec Hrastar pa je po obravnavi dejala, da je tajnost obravnave predlagala, ker so podlaga obtožnemu predlogu dokumenti ministrstva za obrambo, ki nosijo različne stopnje tajnosti.

Sicer pa o poteku sojenja ni želela govoriti, saj je bila javnost zaradi tajnih dokumentov izključena. Če pa bi obramba želela javno sojenje, naj ministrstvu za obrambo predlaga, da z omenjenih dokumentov odstrani oznako tajnosti.

Erjavec: Kljub tajni obravnavi bom na sodišču dokazal nedolžnost

Erjavec je po obravnavi dejal, da mu je žal, da je obravnava tajna in da ga to spominja na neke druge čase. Kljub temu pa, da bo na sodišču dokazal, da je nedolžen. Kot je dejal, je obramba na tej obravnavi opozorila na pomanjkljivosti v obtožnem predlogu.

Erjavec tudi meni, da je bila tožilka v preiskavi verjetno nekoliko zavedena, saj navaja sklepe, ki niso bili sprejeti, in dokumente, ki niso imeli veljavo predpisa, saj niso bili objavljeni v uradnem listu. Tak naj bi bil na primer pravilnik o metodologiji in postopkih opremljanja z investicijsko opremo v SV, ki ni bil objavljen v uradnem listu.

Erjavec je še dejal, da namerava kot priče poklicati nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo, sedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja in ministrico za obrambo Ljubico Jelušič.

Ker tečejo pogovori, da se pogodba s Patrio spremeni ali razveljavi, bo povabil na zaslišanje Pahorja, da bo povedal, kaj vlada namerava. Če se pogodba spremeni, potem ni več nobene osnove za obtožni predlog, meni. Od Jelušičeve bo želel izvedeti, zakaj so prevzeli oklepnike, če so tako problematični, poleg tega pa, kdo je tožilki pošiljal dokumente, ki naj sicer ne bi bili objavljeni. Hotel pa bo slišati, kaj je s tistimi 25 oklepniki, ki naj bi jih naročil brez vse opreme. Kot je dejal, se namreč vrednost teh oklepnikov, če jih do maja 2009 ne bi prevzeli, avtomatično spremeni v rezervne dele.

Janšo pa bo poklical, da bo pričal, ali so kdaj na vladi sprejeli kakšen sklep, ki bi določal, kako morajo biti oklepniki konfigurirani. Erjavec pravi, da je vlada leta 2006 sprejela le Srednjeročni obrambni program (SOPr), kjer ni točno določena konfiguracija oklepnikov. Nikoli pa ni sprejela priloge D tega programa, kjer naj bi bila zapisana tudi konfiguracija oklepnikov. Tudi glede sestave bataljona je Erjavec dodal, da bi zaveze do NATA lahko izpolnili, če bi za vojsko res namenili dva odstotka BDP, kar pa Slovenija nikoli ni.

Odvetnik Gutmana Emil Zakonjšek pa je dejal, da so sodniku predlagali, da zaradi novih dejstev spet oceni obtožni predlog.

Erjavcu in Gutmanu očitajo nevestno delo

Skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala je obtožni predlog zoper Erjavca in Gutmana vložila konec lanskega leta. Tožilstvo je razkrilo le, da sta obtožena kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Pozneje objavljeni obtožni predlog pa je razkril, da naj bi Erjavec in Gutman z nevestnim delom, povezanim z nakupom Patriinih oklepnikov, povzročila vsaj za 16,8 milijona evrov škode.

Glavni razlog za obtožnico je bilo naročilo 25 popolnoma neopremljenih osemkolesnih oklepnikov. Poleg tega sta iz sprva načrtovanih 70 patrij, opremljenih s 30-milimetrskim topom, naročila le šest takšnih patrij.

V zadevi Patria so bili sicer po dobrih dveh letih, odkar je afera izbruhnila, vloženi še obtožni predlogi zoper Janeza Janšo, Jožeta Zagožna, Toneta Krkoviča, Ivana Črnkoviča in Walterja Wolfa. Vsi omenjeni so obtožbe zavrnili.

V SDS so zaradi tajne obravnave ogorčeni

V SDS pa so ogorčeni nad novico, da je sodnik v sojenju v zadevi Patria odredil tajno sojenje. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je takšno ravnanje nesprejemljivo z vidika enakega varstva pravic in enake obravnave posameznika. Pravijo, da tajno sojenje kaže na to, da tožilstvo z zadevo manipulira in prikriva dejstva, "saj več kot očitno nima nikakršnih argumentov“. Kot pravijo, je ta odločitev še posebej nerazumljiva, ker so bile v javnosti že skoraj vse informacije o primeru.