Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v obsežnem pogovoru za hrvaški Novi list izjavil, da se počuti izigranega s hrvaške strani po podpisu memoranduma o reševanju spora o Ljubljanski banki. Povedal je, da pri podpisu memoranduma v Mokricah ni bilo vse odvisno od hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić, temveč tudi od hrvaškega premiera Zorana Milanovića.
Ko sta predsednika vlad podpisala memorandum v Mokricah, je Slovenija ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, na Hrvaško pa so se kljub temu nadaljevali postopki proti slovenskim bankam na sodiščih. Zato se počuti izigranega, je dejal.
"Ne želim reči, da je ravno ministrica Pusić odgovorna za to. Če bi šlo samo za njo, sem prepričan, da si ona želi odnose, kot bi morali biti. Mislim, da si je ona intimno želela takšno rešitev, za kakršno smo se dogovorili. Sicer pa razumem tudi, da ima politika širšo dimenzijo in da ni vse odvisno od zunanje ministrice," je izjavil. Na vprašanje, ali je imel v mislih hrvaškega premiera Milanovića, je odgovoril pritrdilno. Dodal je tudi, da je bil problem kontinuitete v pogajanjih, ker ga je takratni slovenski premier Janez Janša izključil iz pogajanj.
Erjavec je dejal, da si je vedno prizadeval za čim boljše odnose med državama, a so se odnosi ohladili, ko sta si državi vsaka na svoj način interpretirali memorandum. Ponovil je, da slovenska stran ne bi nikoli podpisala memoranduma, če bi vedela, da bodo hrvaška sodišča ustavila postopke proti slovenskim bankam zgolj začasno. "Moram priznati, da sem osebno prizadet nad dejstvom, da ministrica Pusić trdi, da je bilo ves čas jasno, da bodo postopki ustavljeni za leto oziroma dve," je povedal. Trdi, da se s Pusićevo nista nikoli pogajala o tem, da bodo postopki ustavljeni samo začasno.
Po lanskem srečanju s Pusićevo v Zagrebu je Erjavcu ostal grenak priokus, ker ni dobil odgovora na številna vprašanja glede memoranduma, ki ga Zagreb ne priznava kot mednarodno pogodbo. "Prijatelji se ne pogovarjajo na tak način", je dejal in potrdil, da zaradi tega takrat ni ostal na kosilu s Pusićevo.
'Gre za zgrešeno priložnost, ki bi lahko bila v prid obeh držav'
Povedal je tudi, da spoštuje odločitev svoje hrvaške kolegice o zavrnitvi slovenskega predloga za javno ustno obravnavo pred arbitražnim sodiščem, ki bo odločalo o meji med državama. "To ni bil slovenski manever. Menim, da gre za zgrešeno priložnost, ki bi šla lahko v prid javnosti obeh držav. Šlo je za dobronamerni poskus, da bi zagotovili večjo transparentnost postopka," je dejal.
Potrdil je, da bo Slovenija spoštovala vsako odločitev arbitražnega sodišča ne glede na Janševe izjave, da arbitražno sodišče ne bo opravilo svoje naloge, če ne bo določilo povezave Slovenije z odprtim morjem. "Ne verjamem, da bomo prišli v situacijo, da bomo morali zavrniti odločitev arbitražnega sodišča," je izpostavil.
Tudi Erjavec meni, da je vitalni interes Slovenije neoviran izhod na odprto morje. Kljub temu da mednarodne konvencije zagotavljajo vsaki državi prost pristop do odprtega morja in je bilo tako tudi od osamosvojitve Slovenije, je Erjavec opozoril, da v nekaterih drugih okoliščinah ni izključeno, da prost izhod Slovenije ne bo omejen z administrativnimi ukrepi.
Spomnil je na primere, ko Hrvaška ni spoštovala svojih zavez iz mednarodnih pogodb, kot je dunajska pogodba o nasledstvu. "Slovenija je v svoji zgodovini vedno imela pristop do odprtega morja in ni pravično, da bi ga izgubila zaradi razpada bivše države," je izjavil.
Izrazil je upanje, da bo arbitražno sodišče našlo uravnoteženo rešitev. "Upam, da bosta z razsodbo zadovoljni obe strani, sicer pa menim, da na koncu ne bodo zadovoljni ne eni ne drugi, kar bo zgolj pomenilo, da je arbitražno sodišče dobro opravili svoje delo," je dodal.
KOMENTARJI (446)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.