EU potrebuje enotno strategijo za uveljavljanje gospodarskih sankcij v tretjih državah, pri čemer te sankcije ne smejo prizadeti samo ene članice Unije, je v Koebenhavnu poudaril zunanji minister Karl Erjavec.
Slovenija ščitila interese
Slovenija je februarja nasprotovala temu, da bi bil na kazenski seznam oseb, ki sodelujejo z režimom Aleksandra Lukašenka, vključen samo en poslovnež Jurij Čiž. Ta je sicer povezan s slovenskim podjetjem Riko, ki je v Minsku dobilo posel, vreden 100 milijonov evrov. Zaradi zadržkov Slovenije je bil dosežen kompromis, da EU februarja najprej sprejme sankcije proti sodnikom in nekaterim drugim funkcionarjem, do marčevskega zasedanja zunanjih ministrov pa se zbirajo predlogi za sestavo kazenskega seznama poslovnežev.
Ta izkušnja je po Erjavčevih besedah "pokazala, da potrebujemo enoten pristop in da morajo te sankcije enakopravno prizadeti vse članice EU". Poleg tega je treba k temu problemu po ministrovih navedbah pristopiti bolj celovito, da bodo sankcije učinkovitejše. Slovenija danes po Erjavčevih besedah ni doživela nobene kritike, ker je pri odločanju o sankcijah proti Belorusiji "ščitila svoje interese". V razpravi o gospodarskih sankcijah na neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU ta problem ni bil izpostavljen, je dejal minister.
Kazenski seznam poslovnežev
Poleg tega je Erjavec povedal, da na podlagi zelo neformalnih informacij pričakuje, da bo na kazenskem seznamu beloruskih poslovnežev, o katerem bodo govorili zunanji ministri na zasedanju čez dva tedna, "nekaj več imen", torej ne samo Čiž. "Vendar, to so ugibanja, tako da bomo videli v Bruslju. Pričakujem korak naprej," je še dejal minister in ob tem ponovil, da bo Slovenija, če na kazenskem seznamu ne bo samo Čiž, temveč tudi drugi beloruski poslovneži, sankcije proti njim podprla.
V današnji razpravi o zagotavljanju učinkovitosti gospodarskih sankcij je bilo po ministrovih navedbah sicer opozorjeno, da so lahko te sankcije uspešnejše, če pri njih sodelujejo tudi države zunaj EU, na primer Brics – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika.
Poleg tega so ministri po Erjavčevih besedah razpravljali o problemu "dvoreznosti" gospodarskih sankcij, ki je še toliko bolj pereč zaradi težkih finančnih in gospodarskih razmer v Evropi. "Sankcije lahko udarijo nazaj in to smo lahko videli v primeru Irana ... ko so nekatere naftne družbe v EU zašle v težave," je ponazoril minister Erjavec. Zato je treba gospodarske sankcije po Erjavčevih besedah uporabljati zelo previdno. Pri tem je dodal, da so gospodarske sankcije sicer še vedno učinkovitejše kot drugi vzvodi, ki jih ima na razpolago EU.
Erjavec bo marca obiskal vse sosednje države
Erjavec je napovedal tudi, da se namerava marca srečati s kolegi iz vseh sosednjih držav. Najprej bo 19. marca obiskal Zagreb, 20. marca bo na Dunaju, 27. marca v Rimu in 30. marca v Budimpešti.
Minister Erjavec je še pojasnil, da je v Koebenhavnu opravil veliko neuradnih pogovorov s kolegi.
Pri tem je izpostavil zlasti pogovore z italijanskim kolegom Giuliom Terzijem di Sant'Agatom, s katerim sta po njegovih besedah "praktično obdelala celoten obisk v Rimu".
Na vprašanje, kaj bodo glavne teme srečanja v Rimu, je minister odgovoril le, da se mu zdi prav, da kot novi zunanji minister opravi prve obiske v sosednjih državah.
"Imamo odprta vprašanja in prav je, da se o tem pogovorimo in da povem, da bo nova vlada nadaljevala sedanjo prijateljsko politiko," je dejal.
Nemčija želi obuditi razpravo o ustavi EU
Dobrih šest let po padcu evropske ustave na referendumih v Franciji in na Nizozemskem želi Nemčija obuditi razpravo o tej sporni temi, češ da bi ustava okrepila moč in vpliv EU. Erjavec je po koncu dvodnevnega zasedanja pojasnil, da je bilo to vprašanje "le bežno omenjeno, globlje razprave pa ni bilo".
Po Erjavčevih besedah gre za pobudo k premisleku, ali je politična zgradba EU ustrezna in dovolj učinkovita. Minister meni, da bo za izboljšanje učinkovitosti EU treba opraviti določene strukturne spremembe na političnem področju, kot se to dogaja na fiskalnem področju, kjer nedavno podpisana pogodba posega tudi v notranje pravo posameznih članic Unije.
Tudi politične instrumente na področju evropske zunanje politike bi bilo treba po Erjavčevem mnenju izboljšati, tako da bi lahko EU hitreje sprejemala odločitve, zlasti v kriznih razmerah. Kot kaže, prihaja čas za takšne razprave, je menil Erjavec in ocenil, da ima EU tudi v teh kriznih časih "vse možnosti, da se razvije naprej v neko močno skupnost".
KOMENTARJI (86)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.