Trije člani komisije, ki preiskuje nakup oklepnikov 8x8, so na zaprtem delu seje sklenili, da bo komisija dodatno zaslišala Janeza Janšo, Toneta Krkoviča, Andreja Lovšina in Francija Cimermana. Na komisiji za takšen sklep sicer ni bilo večinskega soglasja, zato so sklep sprejeli zgolj trije člani. Kot je dejal predsednik komisije Milan M. Cvikl (SD), so vsi trije ocenili, da so bili omenjeni v letih med 1991 in 1993 na takšnih položajih, da bi lahko pojasnili morebitne povezave med nakupom oklepnikov 8x8 in trgovino z orožjem iz začetka devetdesetih. Slednje je, kot je dejal, tudi ena izmed osnovnih nalog komisije.
Zaslišani Črnkovič: Šlo je za špijonažo
Danes so člani komisije sicer zaslišali direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča. Dejal je, da je razočaran, ker je komisija pripravo izvedenskega mnenja zaupala Ivanu Prebilu. Kot je dejal, slednjega plačuje neposredna konkurenca Patrie, saj je član upravnega odbora podjetja Viator & Vektor, sicer lastnika Sistemske tehnike, ki jo je Patria - v Sloveniji jo zastopa Rotis - premagala na javnem razpisu za nakup oklepnikov. Prav tako s Sistemsko tehniko že dlje časa poslovno sodeluje. Z dokumentacijo je imel tako po Črnkovičevih besedah neposreden vpogled v nekatere Patriine tehnične rešitve, med katerimi so nekatere "edinstvene na svetu", kar se mu zdi nezaslišano. "Odgovorne na Patrii zato nagovarjam, naj proti odgovornim sprožijo tožbo, saj ocenjujem, da je šlo za industrijsko špijonažo," je dejal Črnkovič. Dodal je, da ne bi imel nič proti, če bi revizijo opravilo neko neodvisno podjetje, ki jih je v Sloveniji zadosti, ne razume pa, kako je mogla komisija nalogo zaupati nekomu, ki ga plačuje neposredna konkurenca Patrie.
V bran Prebilu je nastopil Cvikl. Zanikal je trditve, da je imel Prebil vpogled v celotno dokumentacijo. Kot je dejal, je imel vpogled le v obe ponudbi ter pogodbo med Patrio, Rotisom in ministrstvom za obrambo. Črnkoviča je ob tem vprašal, ali tehničen del pogodbe vsebuje kar koli takšnega, kar bi vsebovalo tehnične rešitve zaupne narave, ta pa mu je odgovoril pritrdilno.
V uvodu zaslišanja je sicer Črnkovič članom komisije najprej predstavil razloge, zaradi katerih je podjetje začelo sodelovati s Patrio. Kot je dejal, so leta 2004 izvedeli, to pa je bilo znano tudi javno, da namerava ministrstvo kupiti lahke oklepnike. Ker jih je posel zanimal, z ministrstvom pa so sodelovali tudi že pred tem, so navezali stike s finsko Patrio, ki pa je prav tako iskala svojega predstavnika v Sloveniji. Leta 2005 so se s podjetjem dogovorili za sodelovanje in podpisali tudi pogodbo, kmalu zatem pa so se prijavili na razpis ministrstva za nakup oklepnikov. Ponudba, ki so jo pripravili, je bila po njegovih besedah daleč najboljša - tako po ceni, kakovosti, kot deležu, ki ga bodo v poslu imela slovenska podjetja -, zato Črnkovič ne razume, zakaj se nekaterim zdi tako sporna. "Vse, za kar smo se obvezali, bomo tudi izvedli, vendar tega na moremo narediti v letu dni, kot to zahtevate. Vprašajte me leta 2014, če smo jo izvedli ali ne," je Črnkovič pozval Cvikla.
Med zaslišanjem je Cvikla zanimalo, kako to, da je Rotisu in Patrii uspelo pridobiti posel, kljub temu, ''da Rotis nima certifikata kakovosti in da za posel ni ponudilo bančnih garancij''. Črnkovič mu je odgovoril, da so garancije bile, dala pa jih je Patria, certifikata kakovosti pa podjetje po njegovem ne potrebuje. "Rotis že 15 let izvaja posle po celem svetu, vendar nikoli do zdaj nihče od nas ni zahteval takšnega certifikata. Pa četudi bi ga, ga lahko pridobimo v dveh ali treh mesecih," je dejal. Predsednika komisije je tudi zanimalo, zakaj sta cena in konfiguracija vozil drugačni, kot je bilo zapisano v ponudbi in zakaj so roki dobav za 14 odstotkov daljši, kot so bili predvideni v ponudbi. Črnkovič je pojasnil, da je ministrstvo med pogajanji - ta so trajala eno leto - spremenilo svoje želje, zato so pripravili več različnih ponudb, o katerih so se nato pogajali. Prav tako so se v tistem času podaljšali dobavni roki dobaviteljev Patrie, s tem pa posledično tudi dobavni roki za izdelavo vozil. Črnkovič je pri tem tudi zanikal Cviklove navedbe, da je v pogodbi predvideni delež, ki naj bi ga v poslu opravila slovenska podjetja, za pol manjši, kot sta ga v ponudbi obljubljala Patria in Rotis. Kot je dejal, ta delež predstavlja tretjino celotnega posla, oziroma okoli 60 milijonov evrov.
Erjavec: Politična komisija
Pred komisijo bi moral kot priča nastopiti tudi obrambni minister Karl Erjavec, vendar je zaradi ministrskega sestanek držav članic Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi, ki poteka v Bolgariji, svojo udeležbo opravičil. Na obrambnem ministrstvu so za 24ur. com potrdili, da se minister udeležuje sestanka v Sofiji. Erjavec sicer meni, da je komisija, ki preiskuje nakup oklepnikov, tipična politična komisija, s katero njen predsednik le nabira politične točke: "To tudi dokazuje s tem, kakšne strokovnjake privablja v svojo komisijo. To so ljudje z izrazito politično preteklostjo." Ministra tudi moti, da Cvikl zaslišanja vedno načrtuje takrat, ko ima on pomembne mednarodne obveznosti. Predsednik komisije pa na to odgovarja, da ne pozna obveznosti ministra in da je pri vabljenju prič vezan na dneve, ko v DZ ni plenarnega zasedanja in ko lahko zasedajo odbori in komisije. Tako naj bi bilo tudi tokrat. Po besedah Cvikla naj bi ga komisija zaslišala v četrtek.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.