Če bo Avstrija spričo begunske krize zaprla mejo, jo mora tudi Slovenija, je danes na seji odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) menil zunanji minister Karl Erjavec. Dejal je, da je to sicer njegovo mnenje, ne stališče države in dodal, da si ne predstavlja, da bi imela Slovenija na svojem ozemlju 150.000 beguncev, kot na primer Srbija.
"Mislim, da ni druge rešitve. Če bo Avstrija okrepila nadzor na meji in jo bo Madžarska zaprla, potem mora tudi Slovenija ravnati na enak način kot Avstrija," je dejal minister. Ocenil je, da je trenutno vprašanje, če bo sploh prišlo do te situacije, saj za zdaj ne kaže, da bo Nemčija zaradi navala beguncev zaprla svojo mejo, kar bi sprožilo podoben odziv v Avstriji.
V odgovoru na vprašanje poslanca Aleksandra Kavčiča (SMC) je Erjavec še ocenil, da bodo ukrepi, ki jih v zvezi z begunsko krizo sprejema EU, sicer učinkoviti, a ne v tem trenutku.
Györkös Žnidarjeva: Zavedamo se vseh tveganj, ki izhajajo iz nekontroliranih migracijskih tokov
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar pravi, da se zavedajo vseh tveganj, ki izhajajo iz nekontroliranih, masovnih, mešanih migracijskih tokov in kaj to lahko pomeni za nacionalno varnost. In iz tega konteksta po njenem izhaja tudi Erjavčeva izjava.
Kot pojasnjuje ministrica, bodo ob morebitnem novem migrantskem valu "uporabili vse možne ukrepe, ki so jim na razpolago". Prioriteta notranjega ministrstva in policije je namreč ohranitev učinkovitega nadzora meja in obvladovanje situacije oziroma obvladovanje vseh groženj javnemu redu in miru ter zdravju. Ukrepi za zagotovitev nadzora nad migracijami, njihov obseg in intenzivnost, pa so odvisni od varnostne situacije, pravi ministrica, zaradi česar je zdaj še prezgodaj govoriti o konkretnih ukrepih. Vendar pa, dodaja, v tem trenutku ne moremo govoriti, da se meja zapira.
Pomemben dejavnik pri sprejemanju ukrepov v Sloveniji so razmere v Nemčiji. Če bo Nemčija spremenila svojo politiko, se bosta temu prilagodili Avstrija in Madžarska in temu primerno tudi Slovenija. Za zdaj ministrica napoveduje le, da bodo v primeru novega večjega navala migrantov tako kot do zdaj delovali učinkovito, "s polnim razumevanjem za stiske teh ljudi, ki prihajajo, a ob upoštevanju omejenih zmogljivosti države".
Migracijske tokove na ministrstvu spremljajo ves čas. Ni izključeno, da bo veliko število migrantov potovalo čez Slovenjo, zato se na njihov prihod ves čas aktivno pripravljajo, predvsem glede zagotavljanja kapacitet, je razložila. Ker je nastopil čas neugodnih vremenskih razmer, morajo iskati nove, zidane in ogrevane namestitvene zmogljivosti, pri tem pa se bo angažirala celotna vlada, je še povedala novinarjem.
Erjavec odgovarjal tudi glede obiska razstave Expo 2015
Več poslancev je na današnji seji OZP, na kateri so ministru postavljali vprašanja, zanimalo, kaj bo Slovenija naredila s paviljonom, ki je zdaj na svetovni razstavi Expo v Milanu.
Erjavec se je strinjal z Jožefom Horvatom (NSi) in Alenko Bratušek (ZaAB), ki sta predlagala, da paviljona ne bi skladiščili, temveč bi ga uporabili. "Treba je dati pravo vsebino, da bo objekt živel še naprej," je poudaril minister. Horvat je izrazil željo, da bi ga postavili v Pomurju, na primer kot center šolskih ali obšolskih dejavnosti.
Erjavec je še povedal, da je zadovoljen s svojim obiskom na Expu in še posebej s tem, da se je Slovenija odločila sodelovati na prireditvi. Kot je dejal, stroški paviljona znašajo okoli pet milijonov evrov, učinek je pa izjemen - paviljon je obiskalo že okoli milijon obiskovalcev.
Menil je še, da bi morali sodelovati tudi na t. i. mini Expu 2017 v kazahstanski Astani, saj je Slovenija v svoji strategiji zunanje politike Srednjo Azijo opredelila kot eno prioritet. Sodelovati bi morali tudi na Expu 2020 v Dubaju.
Pa tudi glede Kosova in Palestine
Na vprašanje Mateja Tašnerja Vatovca (ZL), kakšno je stališče Slovenije glede članstva Kosova v Unescu, je Erjavec dejal, da ga Slovenija podpira, kar je dala vedeti tudi Srbiji. Minister sicer ne razume nasprotovanja Srbije temu, saj je eno glavnih vprašanj na Kosovu vprašanje kulturne dediščine.
Glede priznanja Palestine pa je Erjavec omenil dogovor, da odbor obišče zunanjepolitični odbor izraelskega parlamenta "in potem bomo videli, s kakšno dinamiko gremo naprej v zvezi s priznanjem Palestine". Dejal je še, da v vladi glede priznanja Palestine ni nesoglasij, gre za to, da bi ujeli pravi trenutek, ko bi signal imel močno sporočilno vsebino.
