Erbežnik ni prepričal poslancev, iskanje ustavnega sodnika se nadaljuje

Predsednik republike Borut Pahor bo moral spet ponoviti postopek izbire kandidatov za novega ustavnega sodnika. Po Andražu Teršku namreč tudi Anžetu Erbežniku ni uspelo prepričati zadostnega števila poslancev. Na tajnem glasovanju je dobil 44 glasov, do izvolitve sta mu zmanjkala dva. 35 poslancev je glasovalo proti, trije oddani glasovi pa so bili neveljavni. 

Erbežniku so podporo odrekli v opozicijskih LMŠ, Levici in SAB, ostale poslanske skupine svojih stališč na današnji seji niso predstavile. Glede na podporo na matičnem delovnem telesu, kjer je prejel deset glasov, proti pa so bili le trije poslanci, je bilo vseeno pričakovati njegovo izvolitev. A se to ni zgodilo. 

Stališča o danes predstavile le tri poslanske skupine

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je ocenil, da je predsednik republike Borut Pahor pri predlogu kandidata za ustavnega sodnika dal prednost politični matematiki oz. uspehu predloga, ne pa potrebam in znanju, ki ga ustavno sodišče potrebuje. Erbežnik tudi poslancev SAB ni prepričal. Kot je dejala vodja poslanske skupine Maša Kociper, na mestu ustavnega sodnika pričakujejo najbolj eminentne pravnike z bogatimi kariernimi in življenjskimi izkušnjami in niso naklonjeni jasno politično profiliranim kandidatom. Poslanec Levice Željko Cigler pa je opozoril, da bi na mestu ustavnega sodnika potrebovali močnega kandidata, ki bi ubranil temelje demokratične ureditve in osnovne človekove pravice. Erbežniku lahko po njegovih navedbah priznajo določena pravna znanja, a v njem ne vidijo človeka, ki bi doprinesel k večji kakovosti odločb ustavnega sodišča.

Ko bo izvoljen, bo novi ustavni sodnik nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel sredi julija.

Erbežnik: Kot posameznik se proti čemu takšnemu zelo težko obraniš

Erbežnik je po glasovanju spomnil, da je v postopku kandidature "doživel nekaj osebne diskreditacije". Dejal, da mu je žal, da postopki za imenovanje funkcionarjev v Sloveniji postajajo takšni. "Kot posameznik se proti čemu takemu zelo težko obraniš," je še dodal.

O točnih razlogih za ta rezultat lahko le špekulira. Po njegovem mnenju je "diskreditacijska kampanja, ki jo je izvajal eden izmed medijev, pripomogla k temu, da so si nekateri premislili". "V Sloveniji so žal neke zakostenele strukture, bodisi v pravosodju bodisi v gospodarstvu ali kjer koli drugje, ki ne dopuščajo, da bi prišel nekdo, ki razmišlja, ki je relativno neobremenjen, ki prihaja od zunaj," je povedal. Državi in prihodnjim kandidatom za mesto ustavnega sodnika želi vse dobro. "Če se bo sploh še kdo prijavil," je dodal.

Spomnil je predvsem na očitke ob tem, ko je v preteklosti opozarjal na korupcijska tveganja v sodnem svetu. "Zamolčano je bilo, da je Komisija za preprečevanje korupcije s sklepom ugotovila korupcijska tveganja pri sodnem svetu in jim naložila priporočila za prihodnost," je pojasnil.

Brez zadostne podpore tudi Arjana Brezigar Masten

Poslanci so glasovali tudi o kandidatki za viceguvernerko Banke Slovenije Arjani Brezigar Masten, ki prav tako ni dobila zadostne podpore. Njen rezultat je bil enak Erbežnikovemu: 44 za in 35 proti ob treh neveljavnih glasovnicah. 

Oba kandidata sta za izvolitev potrebovala najmanj 46 glasov oziroma večino glasov vseh poslancev. 

Arjano Brezigar Masten je na seji parlamentarne mandatno-volilne komisije podprlo deset poslancev, proti so bili štirje, zato so ji podobno kot Erbežniku danes napovedovali izvolitev. 

Večina poslanskih skupin pred današnjim glasovanjem ni predstavila mnenja o kandidatki, to so storili le v Levici in NSi. Prvih ni prepričala, drugi so ji napovedali podporo. 

Primož Siter (Levica) je pred glasovanjem ocenil, da Brezigar Mastenova ne ponuja niti kritične refleksije o preteklih spornih bančnih praksah niti idej za njihovo spremembo. Očital ji je, da se ni opredelila niti do nadzora računskega sodišča nad Banko Slovenije. Problematiziral je tudi vlogo njenega moža, ekonomista Igorja Mastena, pri nekaterih poslih, pomembnih za delovanje Banke Slovenije. Jožef Horvat (NSi) pa je ocenil, da Brezigar Mastenova ustreza vsem merilom za delo pri vodenju centralne banke, saj ima potrebno znanje in bogate delovne izkušnje. 

Kandidatka bi v primeru izvolitve v svetu Banke Slovenije zasedla mesto Marka Bošnjaka, ki je uradno iz osebnih razlogov odstopil s položaja, ta korak pa je sledil lanski ugotovitvi protikorupcijske komisije, da je zaradi neplačevanja davkov pri oddajanju stanovanja ravnal v nasprotju s pričakovano integriteto.

Tudi v bodoče se bo Pahor posvetoval z vodji poslanskih sklupin

Iz urada predsednika republike so že sporočili, da bo Pahor najkasneje v osmih dneh objavil nov javni poziv za mesto ustavnega sodnika in najkasneje v 14 dneh za mesto viceguvernerja Banke Slovenije. Ob tem so dodali, da se bo o kandidatih ne glede na izid zadnjih glasovanj še naprej posvetoval z vodji poslanskih skupin. 

"Predsednik Pahor je kandidatke in kandidate v vseh teh primerih predlagal po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin. Ob zahtevani strokovnosti kandidatk in kandidatov je tako skupaj z vodji poslanskih skupin skušal ugotoviti tudi potrebno večino za njihovo izvolitev, čeprav je v primerih, ko je glasovanje tajno, ocenjevanje dejanske podpore poslank in poslancev lahko le približno," so spomnili.  

Sicer pa je v osmih letih državnemu zboru predlagal 53 kandidatk in kandidatov za različne javne položaje, 44 so jih poslanci tudi izvolili.