Z zgodovinsko izmenjavo si je Slovenija izborila svoje mesto za skupno mizo najpomembnejših mednarodnih obveščevalno-varnostnih agencij, so prepričani v kabinetu predsednika vlade. Slovenija bi bila lahko nagrajena s sodobnejšo varnostno-obveščevalno opremo in večjim dostopom do tajnih informacij tujih agencij meni nekdanji dopisnik iz Rusije.
"Slovenija je v tej zahodni mednarodni skupnosti pridobila precej točk. Kaj bo to pomenilo v prihodnje, je seveda težko napovedovati. Menim pa, da bo šlo tu za kakšno tehnično pomoč slovenskim obveščevalnim službam," je dejal zunanjepolitični komentator in publicist Branko Soban.
Dodaja še, da sta bila obsojena ruska vohuna, ki sta v Slovenijo prišla leta 2017, izjemno pomembna. To namreč kažejo prizori ob vrnitvi v Rusijo, ko je družino Dulcev toplo sprejel ruski predsednik Vladimir Putin.
'Slovenija je s svojo lego odlična za širjenje različnih vohunskih mrež'
"Verjetno sta v sedmih letih ustvarila veliko mrežo. Prav jasne predstave o tem še nimamo, sem pa prepričan, da bomo prišli s sodelovanjem z našimi zavezniškimi partnerji s časom stvari do dna," meni državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk.
Soban medtem pričakuje, da se bodo aktivnosti Rusije pri nas in celotnem Zahodu še stopnjevale. V zadnjih letih je namreč Rusija na Zahodu povečala število svojih vohunov.
"Že od nekdaj je eno takšnih pomembnih vohunskih gnezd Dunaj, Ljubljana pa od Dunaja ni daleč stran. Ima izjemno pomembno geostrateško pozicijo. Blizu je Balkan, kjer ima Putin velike načrte, in blizu je tudi Zahod," je povedal Soban ter dodal, da je Slovenija že od nekdaj nekakšen most med Vzhodom in Zahodom in je "po svoje kot nalašč za širjenje različnih vohunskih mrež".
Se obeta zaostritev kazni za vohunstvo?
Zato naj bi razmere v političnih krogih že spodbudile razmislek o zaostritvi, celo podvojitvi kazni, ki so pri nas predvidene za vohunstvo.
"Za to temeljno vohunsko kaznivo dejanje - zbiranje informacij iz naše države in pošiljanje svoji državi - je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let. Kar ni ravno malo, a po drugi strani, če bi šlo za neko resno vohunjenje, da bi se nekdo pretihotapil v Sovo ali pa v vlado in nato posredoval najbolj tajne informacije naše vlade, ki bi lahko resno ogrozile našo ustavno ureditev in suverenost naše države, pa kazen tudi ni tako zelo visoka," meni pravnik s Pravne fakultete Maribor Miha Šepec.
Pa je sodelovanje držav pri izmenjavi potrdilo, da premier Robert Golob ni vplival na izbiro datuma aretacije dveh ruskih vohunov? Dokaze za to denimo išče parlamentarna preiskovalna komisija. "V svetu se dogajajo izjemno pomembne stvari. Prepričan sem, da je to, kar se je očitalo takrat, v okviru tega, kar se je zgodilo, v resnici popolnoma nepomembna stvar," meni Soban. Prepričan pa je tudi, da bomo v prihodnje videli še kakšno podobno izmenjavo obsojencev med Rusijo in Zahodom.
KOMENTARJI (116)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.