'Mi upočasnjujemo epidemijo. To je dobro za zdravstvo, slabo pa je za ekonomijo'

Število okuženih z novim koronavirusom pri nas se je povzpelo na 934. Upadlo je število hospitaliziranih okuženih s 119 na 112. 30 jih je na intenzivni negi, pet oseb so odpustili iz bolnišnice. Včeraj so umrli štirje ljudje, skupno 20.

Kljub temu se Slovenija po mnenju vladnega govorca Jelka Kacina uspešno spopada s covidom-19, število okužb namreč narašča počasneje kot v povprečju drugod po svetu.

Kakšne so zadnje ocene glede poteka epidemije pri nas? Je že znano, kdaj bomo dosegli vrh? "Žal moram povedati, da vrha še ni, torej čakamo, upam, da ne bo prehudo," pravi strokovnjak za epidemiologijo Janez Tomažič. Kdaj ga bomo dosegli, je po njegovem težko napovedati. "Bolj kot bomo aktivni, bolj bomo upočasnili to epidemijo, torej dotok novih bolnikov, dlje bo čakal ta vrh," pravi in dodaja, da upa, da sploh ne bo tako 'velikega', a to je nemogoče reči.

Krivulja pri nas sicer narašča nekoliko počasneje kot v drugih državah. Ali to pomeni, da bo naš zdravstveni sistem vzdržal? Tomažič pravi, da je vse odvisno od preventivnih ukrepov, kako bo aktivna politika, kako bodo aktivni prebivalci, pa seveda tudi zdravstvo. "Vzajemno je treba biti čim bolj prilagodljiv na epidemijo in potem bomo tudi zmanjšali dotok in sistem bo - upajmo - vzdržal."

Kako učinkoviti pa so bili po njegovem mnenju dosedanji vladni ukrepi? V zadnjih dneh smo namreč slišali različna mnenja o prepovedi potovanja v druge občine in o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb. Strokovnjak za epidemiologijo pravi, da bi za to epidemijo na kratko rekel 'več je bolje'. "Zdaj je že veliko  okuženih, ne še kritično, in prihaja bolj v ospredje kontaktni prenos. Torej zelo moramo biti pozorni, ko gredo ljudje v centre, zbirališča, da se ne dotikajo predmetov, kljuk, gumbov in se pri tem tudi ne dotikajo sluznic ali maske. In seveda, da si razkužujejo in umivajo roke."

Najbolj kritično je zdaj v domovih za ostarele, ki postajajo prava žarišča okužb, stanovalci pa so, kot vemo, najbolj ranljiva skupina. Je virus tam sploh možno zajeziti in kako? Predstojnik Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na ljubljanski medicinski fakulteti pravi, da virusa ni moč zaustaviti, lahko pa ga zajezimo. "Seveda si želimo, da vstopa virusa v domove ne bi bilo, vendar žal prihaja in bo tudi še naprej. Potem se je treba pač lotiti določenih ukrepov. Stroka je tukaj naredila podlago, ki lahko služi za boljše odločitve."

A ločevanje varovancev v domovih za starejše na zdrave, potencialno okužene in potrjeno okužene marsikje ni mogoče. Tomažič pravi, da se tega zelo dobro zavedati. "Seveda je najbolje, da se te cone naredi v samem domu, ker ljudje so vezani na dom, težko jih je seliti. Če to ni možno, pridejo v poštev drugi scenariji, ki so boleči. In bolje je, da se izseli zdrave, da se izseli bolne. Tukaj so od doma do doma razlike. So pa tukaj veliki problemi - stroke, človečnosti, dostojanstva in pri številnih domovih se bo pač morala vmešati politika in dati določene uredbe, ker drugače ne bo šlo. In to zelo hitro. Stroka se je hitro odločala, zadnji vikend smo naredili spletno stran, kjer so vsi odgovori, vendar pa je zdaj na domovih, na direktorjih, domskih zdravnikih, urgentnih in družinskih zdravnikih. Sodelujejo tudi bolnišnice - tukaj torej so povezave - vendar odločitve niso enostavne. Včasih bo treba torej izvesti politične odločitve."

Kaj pa testiranje? Zadnja dva tedna je nekoliko bolj dostopno, toda še vedno ne testirajo mladih z lažjimi simptomi, prav tako nihče ne ve, koliko je okuženih brez simptomov. Bi bilo morda smiselno še bolj razširiti krog testiranih? Če je to sploh izvedljivo?

Tomažič pravi, da moramo biti pri testiranju zelo strokovni in pragmatični. "Treba je testirati simptomatske osebe iz kritičnih skupin, treba pa je tudi testirati simptomatske mlajše osebe, ki imajo blažjo klinično sliko, vendar pa imajo doma osebe, ki so iz rizičnih skupin, ali pa partnerje, ki morajo hoditi v službo. Na primer strežnica v klinični center, bolnišnico ali DSO ...Treba je vedeti, kakšna je situacija z virusom v takšni skupnosti oziroma družini. Asimptomatskih pa ne testiramo."

Kdaj naj bi epidemija izzvenela, kdaj bi lahko spet zagnali gospodarstvo? "Mi upočasnjujemo epidemijo. To je dobro za zdravstvo, slabo je pa za ekonomijo, gospodarstvo," odgovarja epidemiolog in dodaja, da je pač zdaj zdravstvo - da se ne sesuje - v 'prvi ligi'. A po njegovem, če gledamo nekoliko filozofsko-biološko, virus že na sto tisoče let živi v netopirjih. Tam se dobro počuti - živi netopir, živi virus. "Človek biološko darwinistično ni zanimiv za ta virus. Ker človek umre in s tem tudi virus ali pa virus uniči imunski sistem. Človek kot gostitelj za ta virus tako ni zanimiv," razlaga. Po njegovem je ena od hipotetičnih možnosti za nadaljnji razvoj epidemije, da bo prvi val trajal od dva do tri mesece, nato bo sledila pavza, nato lahko pride drugi, nekoliko manjši val, morda celo tretji. In potem bi po prvi hipotezi virus izzvenel in tudi ne bi bilo sezonske oblike bolezni. "Namreč, če pogledamo, kako je bilo s sarsom - podobno je izzvenel. Čeprav virus sarsa še vedno prebiva v netopirjih in so torej možni vnovični vdori."

Kaj pa v tujini? Je Italija res že doživela vrh in kako bo v ZDA, kjer v prihodnjih dveh tednih pričakujejo pravi pekel, med med 100 in 240.000 mrtvih. Tomažič se boji, da bo v ZDA več peklenskih tednov. A družba, ki se bolje odzove (predvsem politika) - hitreje, kot se je v Italiji in ZDA -, ljudje, ki so bolj pragmatični in z drugačno mentaliteto in pa zdravstvo, ki je v soglasju, potem so razsežnosti epidemije manjše, epidemija pa poteka 'manj boleče' in tudi bolj humano, pravi.

V teh dneh se slišijo teorije, da je celotna zgodba okrog korinavirusa ena velika prevara. Nek domnevni nemški zdravnik celo trdi, da bolezen covid-19 sploh ne obstaja in da je veliko mrtvih v Italiji posledica panike in napačnega zdravljenja bolnikov. Janez Tomažič pravi, da je to podobno kot teorija, da človek ni stopil na Luno, da HIV ni povzročitelj aidsa in da podnebnih sprememb ni. "Tega zato ne bom komentiral, ker je dejstvo, da teoretikov zarot tako ali tako ne bom prepričal," je jasen.

Edino torej res prava rešitev je cepivo. Kdaj pa lahko računamo nanj? Ena od hipotez je, da ko enkrat preboliš covid-19, se bo vzpostavila imunost. "Če je naravna imunost, je več možnosti, da bo tudi cepivo. Tega razvijajo v več kot 40 centrih. Optimistično gledano ga lahko pričakujemo v letu ali dveh. Bodo pa prej verjetno zdravila, ki bodo točno usmerjena proti novem koronavirusu," še razlaga strokovnjak in dodaja, da pa trenutno žal nimamo niti enega takšnega zdravila.